Franja

samogolt|en (-na, -no) gierig, eigennützig
| ➞ → pogolten

samogólten greedy; voracious

samogólten vorace, glouton, goulu ; figurativno cupide, rapace, égoîste

samogólten -tna -o (u̯t) proždrljiv, gramžljiv

samogólten, samogóltnež egoísta (m)

vorāx -ācis, adv. vorāciter (vorāre) zlahka in rad požirajoč, goltajoč, požrešen, požrten, pogolten, nenasiten, starejše gladoven, goltav, golten, samogolten: Vulg., Lact. idr., venter O., quae Charybdis tam vorax? Ci., pontus Lucan., flamma Sil., ignis voracior O., culus voracior Cat., si hoc ipsum voraciter invaserat Macr.; pren.: usura Lucan., impensae Val. Max.

стяжательный dobičkaželjen; samogolten, oderuški

φιλο-κτέανος 2 (κτέανον) φιλο-κτήμων 2 (κτῆμα) lakomen, samogolten.

ὠμ-ηστής οῦ, ὁ (ὠμός, ἔδω) ep. poet. kdor je sirovo meso, mesojeden, mesožrten; požrešen, samogolten, krvoločen, nečloveški, grozoviten.