Franja

sadj|e srednji spol (-a …) das Obst; (koščičasto Steinobst, lupinasto Schalenobst, pečkato Kernobst, namizno Tafelobst, obrano Pflückobst, odpadlo Fallobst, v špalirju Spalierobst, za predelavo Industrieobst, za skladiščenje/zimsko Lagerobst)
južno sadje Südfrüchte množina
zimsko sadje spätes Obst
zgodnje sadje Frühobst
suho sadje Backobst, Dörrobst
sveže sadje Frischobst
zamrznjeno sadje Gefrierobst
… sadja Obst-
(obiralec der Obstpflücker, obiranje die Obsternte)
košara s sadjem der Früchtekorb
trgovec s sadjem der Obsthändler
okus po sadju der Fruchtgeschmack
nož za sadje das Obstmesser
stojnica za sadje der Obststand

sádje fruit

koščičasto sádje stone fruit, drupe
vkuhano, konservirano sádje preserved fruit
kuhano sádje stewed fruit
mesnato sádje pulpy (ali fleshy) fruit
posušeno sádje dried fruit
dehidrirano sádje dehydrated fruit
kandirano sádje candied fruit
južno sádje citrus fruit
špalirsko sádje wall fruit
zimsko sádje winter fruit
nabirač, trgač sádja fruit picker (ali gatherer)
uvoženo sádje imported fruit
stiskalnica za sádje fruit press
sušilnica za sádje fruit kiln
trgovec s sádjem (na drobno) fruiterer, fruit seller, (na debelo) fruit merchant, fruit dealer
letos bo dosti sádja there will be an abundance of fruit this year
konservirati, vkuhati sádje to preserve fruit
obirati sádje to pick fruit

sádje fruit(s) moški spol, (množina)

južno sadje fruits des pays chauds, agrumes moški spol množine
koščičasto (luščinasto, pečkasto) sadje fruits à noyau (à coques ali à écalcs, à pépins)
namizno sadje fruits de table (ali à dessert)
ozimno (zimsko) sadje fruits d'hiver (de garde)
pozno (zgodnje) sadje fruits tardifs (hâtifs, précoces); primeurs ženski spol množine
špalirsko sadje fruits d'espalier
vloženo, vkuhano sadje fruits en bocaux, stérilisés
klet za sadje fruitier moški spol fruiterie ženski spol
košara za sadje panier moški spol à fruits, cueilloir moški spol, cageot moški spol
trgovina s sadjem commerce moški spol de(s) fruits, fruiterie
obiranje sadja récolte (ali cueillette ženski spol) des fruits

sádje (-a) n frutta:
obirati, prebirati sadje cogliere la frutta, fare la cernita della frutta
gajbica za sadje cassetta di, per la frutta
hladilnica, stiskalnica, sušilnica za sadje cella frigorifera, pressa, essiccatore per la frutta
jesensko, poletno, zgodnje sadje frutta autunnale, estiva, primaticcia
južno sadje frutta tropicale; agrumi
lupinasto sadje frutta con guscio
suho sadje frutta secca
kandirano sadje candita, frutta candita, canditi

sádje i sadjè -a s voće: koščičasto sadje
koštičavo voće, koštunjavo voće; peškato sadje
zrnato voće, voće sa sjemenkom (se-); lupinasto sadje
lupinasto voće; jagodičje
sitno voće; zgodnje sadje
rano voće; južno sadje; suho sadje
sušeno voće; vkuhano sadje
ukuhano, ukuvano voće

sádje frutas f pl ; fruta f

južno (vkuhano ali vloženo, namizno, špalirsko) sadje frutas del sur ali del mediodía (en conserva, de mesa ali de postre, de espaldera)
pozno (zgodnje, zimsko, koščičasto, pečkato) sadje fruta f tardía (temprana, de invierno, de hueso, de pepitas)
klet za sadje aposento m para guardar frutas
košara za sadje cesto m para recoger fruta
obiranje sadja cosecha f (ali recolección f) de frutas
trgovina s sadjem frutería f

sádje -a s., фру́кти -ів мн.; о́воч -у ч.

• vkúhano sádje варе́ння

sádje -a s fructe

citronsko sadje stalna zveza
(vrsta sadja) ▸ citrusok

južno sadje srednji spol Südfrüchte množina

koščičasto sadje srednji spol agronomija in vrtnarstvo das Steinobst

zimsko sadje srednji spol agronomija in vrtnarstvo spätes Obst, Lagerobst

Cerēs, Cereris, f (prim. osk. Kerri = lat. Cereri, Cereali = umbr. Serfie; prait. obl. *keres-)

1. Cerera, Saturnova in Opejina (Ops) hči, Jupitrova in Plutonova sestra, Prozerpinina mati, docela istovetna z gr. Demetro. Bila je boginja poljedelstva, omike, plodnosti in zakonov: Ca., Varr., O., Tib. idr., flava Ceres (po barvi zrelega žita) V., tellus spicea donet Cererem corona H., Cer. Hennensis (ker je imela svetišče v Henni) Ci., Cereri has nuptias facere Pl. = brez vina.

2. met. Cererin dar, t. j. setev, žito, plodovi, sadje, kruh, živež: Naev. fr., Corn., sine Cerere et Libero friget Venus Ter., fruges cererem appellamus Ci., Cererem corruptam undis... expediunt V., Cereremque canistris expediunt V., rubicunda Ceres medio succiditur aestu V., ruges et Cererem ferunt H., reddit ubi Cererem tellus inarata H. Od tod adj. Cereālis (Ceriālis) -e
a) Cereri posvečen: cenae Pl. tako obilni kakor ob Cererinem prazniku, pompa Varr., papaver V., Col., nemus, sacrum O.; subst. α) Cereālēs -ium, m tisti, ki tekajo sem ter tja kakor Cerera, ki išče svojo hčer: Hier. β) Cerealia (Ceriālia) -ium, n (sc. sacra) Cererin praznik, ki ga je obhajalo ljudstvo 12. IV.: Varr., Ci. ep., O.; na ta praznik so bile vedno tudi igre v cirkusu, od tod (apoz.) Cerealia ludi: L. igre ob Cererinem prazniku.
b) Cererin: dona O., Sil., munera O. = kruh.
c) žiten, krušen: herbae O. setvina, sulci O. posejane brazde, sapor Plin. žitni ali pšenični okus, aurae Plin., aediles Cereales Dig. od Cezarja postavljeni edili žitničarji, ki so imeli na skrbi posle z žitom in zalaganje rim. mesta z živežem, Cereale solum V. podloga iz kruha; subst. Cereālia -ium, n žita: Plin.

cooker [kúkə] samostalnik
kuhalnik; sadje, ki je primerno za kuhanje; poljska kuhinja; kozica

frúct -e n

1. sadež

2. sad

3. pl. sadje

frūctus -ūs, m (fruī)

1. uživanje, užitek, poraba: meus fructus est prior Pl., usus fructusque Ci., usus eius fundi et fructus Ci., star. (asindet.) usus fructus omnium bonorum Ci., usus fructus an fructus legetur (se zapusti), nihil interest, nam fructui et usus inest Ulp. (Dig.); pren. užitek: ad animi mei fructum Ci., oculis fructum capere ex eius casu N. naslajati se nad, oči pasti na …

2. meton. (konkr.) pridelek, donos, dobiček: Massici montis quattuor fructus ebibere in una hora Pl., ruri si recte habitaveris, … fructi (gl. opombo spodaj) plus capies Ca., fr. fundi Varr., praediorum Ci. ep., saepe totius anni fructus uno rumore periculi amittitur Ci., fructūs oratorum omni lacerabantur iniuriā Ci., fructus pecuniae Ci., C. obresti, prihodki, oves ēdunt fructūs Ci., fr. metallorum L.; occ.
a) plod, sad, poseb. poljski pridelek, žito, letina: ut esset locus comportandis condendisque fructibus Ci., consequitur vilitas in vendendis fructibus Ci., agri Campani fructibus Ci., agri Campani fructibus exercitum alere Ci., fructus omnis Cereris Ci. vsa žita, fructūs serere, demetere, percipere Ci., fructum parantes coloni O. ki sejejo, ki obdelujejo polje.
b) (drevesno) sadje: fruges reliquique fructus Ci., agricolae fructus feros mollite colendo V., rami fructus tulere V., fr. arborum Q., protinus fructum ramis pluribus feret Q., graves fructu vites Q.
c) telesni sad, plod: fructum ferre Varr.

3. metaf. sad = dobiček, plačilo, uspeh, korist, užitek, prid: fructum ferre alicui Ci., fr. divitiarum, voluptatum omnium, verae virtutis Ci., omnem fructum vitae superioris perdere Ci., mihi quidem ipsi quid est quod iam ad vitae fructum possit adquiri? Ci., honestissimo ordini cum splendore fructus quoque iucunditatis est restitutus Ci., laudis fructum praesenti impertire Ci. zasluženo (po)hvalo, non praecerpo fructum officii tui Ci., ex aliqua re fructum capere ali percipere Ci. ali fructūs decerpere ex aliqua re H. korist imeti od česa, okoristiti se s čim, fructūs alicuius rei capere ali fructum ferre alicuius rei Ci. imeti dobiček, praedae fructum sentire ex eo bello L., hosne mihi fructus refers? O. tako mi plačuješ (vračaš)? fr. studiorum Q., in fructu (in fructibus) habere Ci. za koristno imeti, in fructu esse Plin. koristno biti; v dat. finalis poleg dat. personae: fructui esse alicui Ci. v prid biti komu, (koristiti) mu, magno fructui esse alicui L.

Opomba: Star. gen. sg. frūctī: Ca., Ter., Aus. ali fructuis: Varr., Gell.

fruit¹ [fru:t] samostalnik
sad, sadje, sadež, plod
figurativno donos, učinek, uspeh, korist

to reap the fruits of one's endeavours uživati plodove svojih prizadevanj
small fruit jagode
to bear fruit obroditi
stewed fruit kompot

fruit¹ [frɥi] masculin sad, sadež, plod; pluriel sadje; sadeži; figuré korist, ugodnost, pridelek; donos; posledica, izid

fruit comestible, défendu užiten, prepovedan sadež
fruit sec suh sadež, familier oseba; ki ni za nobeno rabo, nesposoben človek
avec fruit s pridom
fruits de dessert, à noyau, à pépins, séchés desertno, koščičasto, pečkato, posušeno sadje
fruits de mer užitne morske živali
porter ses fruits obroditi sadove
recueillir les fruits de ses peines pospraviti sadove svojega trdega dela
quel fruit vous revient-il de tout cela? kakšno korist imate od vsega tega?

fruta ženski spol drevesni sadež, sadje, sadje kot poobedek; sad, plod, posledica; Čile lubenica; Argentina marelica

fruta del cercado ajeno tuja dobrina, ki vzbuja zavist
fruta de hueso koščičasto sadje
fruta madura, fruta en sazón zrelo sadje
fruta prohibida prepovedan sadež
fruta de sartén pecivo
fruta seca posušeno sadje; rozine
fruta del tiempo sveže (sezonsko) sadje
frutas de cáscara sočivje
frutas confitadas vkuhano sadje
frutas escarchadas, fruta azucaradas kandirano sadje
frutas meridionales, frutas del Sur južno sadje
frutas de sobremesa, frutas de postre namizno sadje

frutaje moški spol (slikarstvo) sadež, sadje