Franja

senc|a [é] ženski spol (-e …)

1. der Schatten (tudi figurativno), ostra: Schlagschatten, polna: Kernschatten, telesa: Körperschatten
Zemljina senca astronomija Erdschatten
igra luči in senc das Schattenspiel
kraljestvo senc das Reich der Schatten
brez sence schattenlos
biti v senci im Schatten stehen
kralj v senci der Schattenkönig
vlada v senci die Schattenregierung, Gegenregierung
ki daje senco [schattenspendend] Schatten spendend
metati senco na (jemanden/etwas) beschatten
figurativno postaviti v senco koga (jemandem) die Schau stehlen
boj za oslovo senco ein Streit um Kaisers Bart
živeti v senci ein Schattendasein führen

2.
astronomija črna/polna senca der Kernschatten

3.
samo senca (odblesk) der Abglanz, (slab posnetek) der Abklatsch

4. (zelo malo)
samo senca eine Spur
niti sence keine Spur
senca upanja ein Hoffnungsschimmer

5. (zasledovalec) der Beschatter, der Schatten

sénca (hlad) shade, pesniško arhaično umbrage; (predmeta, osebe) shadow

niti sénce dvoma not a shadow of a doubt
vlada v sénci (figurativno) shadow cabinet
on je le (še) sénca samega sebe he is a mere shadow of his former self, he is worn to a shadow, he is reduced to a skeleton (ali to a shadow)
iti v sénco to go into the shade
sedeti v sénci to sit in the shade
boji se lastne sénce he is afraid of his own shadow
dajati sénco to give (ali to afford) shade
izginiti kot sénca to vanish like a shadow
delaš mi sénco you are in my light, you are standing in my light, humoristično you'd make a better door than a window
sonce meče sénce the sun casts shadows
metati, vreči sénco na to cast a shadow on, (zasenčiti) to overshadow, to outshine
to meče sénco nanj (figurativno) this puts him in a poor light, this reflects discredit on him
slediti komu kot sénca to shadow (ali to dog) someone, to be someone's shadow, to follow someone like a shadow

sénca ombre ženski spol ; (tudi figurativno) (dreves) ombrage moški spol

v senci à l'ombre
črna, popolna senca ombre absolue
ostra senca ombre portée (sur un fond clair par un, corps bien éclairé)
senco dajati donner de l'ombre, ombrager
senco delati, metati faire de l'ombre, projeter une (ali son) ombre
koga v senco postaviti (zasenčiti) éclipser (ali effacer, supplanter) quelqu'un
on je le še senca prejšnjega človeka il n'est plus que l'ombre de lui-même
kot senca mu sledi il le suit comme son ombre, c'est son ombre
živeti v senci (figurativno) vivre dans l'ombre (ali ignoré)

sénca (-e) f

1. ombra:
temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
radarska senca l'ombra del radar

5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
senca dvoma un'ombra di dubbio
ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
polit. vlada v senci governo ombra
držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

7. num. ombratura, ombreggiatura

8. med. ombra:
pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni

sénca ž
1. sjena, sjenka, sjen (se-): črna senca; -e umrlih; drevo meče -o; bati se svoje -e; živeti v -i režima; prepirati se za oslovo -o
2. hlad, hladovina: počivati v -i
odmarati se u hladu

sénca sombra f (tudi fig)

v senci a la sombra
biti, ostati v senci (fig) estar, quedar oculto
senco dajati sombrear
on je le še senca tega, kar je bil es sólo una sombra de lo que fue
metati, vreči senco hacer sombra, proyectar sombra (na sobre), fig o(b)scurecer, empañar
lastne sence se bati ser desconfiado hasta de su sombra
kot senca komu slediti, iti za kom seguir a alg como la sombra al cuerpo
živeti v senci (fig) vivir ignorado

sénca -e ž., тінь -і ж., за́тінок -нку ч.

sénca -e ž umbră

polna senca ženski spol der Kernschatten

Abglanz, der, (-es, ohne Plural) odsev; figurativ senca, odblesk

accroc [akro] masculin razporek; težava, ovira, incident, nevšečnost; familier pregrešek (proti pravilom); madež, senca (na ugledu)

il y a un accroc dans l'affaire pri stvari je neka težava, stvar ne gre gladko
faire un accroc à son pantalon napraviti si razporek na hlačah, strgati si hlače
l'opération s'est déroulée sans le moindre accroc operacija je potekla brez najmanjše ovire (težave)

adumbration [ədʌmbréišən] samostalnik
načrtovanje, skica, nakazanje, naznačenje; senčenje, senca

Anflug, der, (-s, Anflüge)

1. prihod, približevanje, dolet

2. einer Farbe: nadih, eines Lächelns: sled, der Ironie: kanček, senca

cloud¹ [klaud] samostalnik
oblak, megla, para; temna lisa, madež; motnost
figurativno mrak, tema, senca; množica, roj; nesreča
množina višje sfere, nebo

to drop from the clouds nepričakovano se prikazati, z neba pasti
every cloud has a silver lining vsaka nesreča h kaki sreči
under a cloud pod sumom, na slabem glasu; v težavah, brez denarja
to be (ali have one's head) in the clouds živeti v oblakih
a cloud on one's brow mrk, namrgoden
cloud seeding ustvarjanje umetnega dežja

dark² [da:k] samostalnik
tema, mrak; senca
figurativno negotovost, neznanje; nejasnost, skrivnostnost

to keep s.o. in the dark skrivati, tajiti pred kom
in the dark of the moon v mlaju; v temi kot v rogu
to be in the dark ne vedeti, ne se znajti, ne biti poučen
to take a leap in the dark tvegati
figurativno to leave s.o. in the dark pustiti koga v negotovosti

fantôme [fɑ̃tom] adjectif prividen, neobstoječ, izmišljen, slepilen; masculin prikazen, strah (duh umrlega), fantom; slepilo, privid, blodnja, izmišljotina, figuré senca; familier senca (zelo mršava oseba)

un fantôme de directeur le navidezen, dozdeven, marioneten direktor
croire aux fantômes verjeti v strahove
se faire des fantômes prazen strah si delati, povsod strahove videti

figūra -ae, f (fingere), pravzaprav „tvorba“, „oblikovanje“, od tod

1.
a) lik, oblika, slika: formae figure Ci. oblikovanje, forma nostra ceteraque figura Ci. formāī servare figuram Lucr. tellus … partim figuras rettulit antiquas, partim nova monstra creavit O.
b) lik (kot geom. t. t.): f. triquetra, quadrangula, f. rotunditatas aut proceritatis Plin.; metaf.
a) način, vrsta, kakovost, značaj: f. negotii Ci., pereundi (smrti) mille figurae O. capiendi figurae G. (Dig.) pridobitni načini, f. eius loci Amm.
b) kot ret. t. t. α) svojstvo: vocis Corn. servatque (vox) figuram Lucr. β) oblika govora, izraževanja: quasi figura dicendi Ci. hac tres figurae (orationis) Ci. Graeca f. Q. γ) govorna podoba, umetni obrat (= gr. τρόπος, σχῆμα): sententiis iisdem … tamquam figuris (converti orationem) Ci. dicta … per omnes figuras exponere Sen. rh. figuras dicendi captare Sen. ph. figuras variare Q., figurae orationis Q., Plin. iun., figurae liberiores Q., figurarum commenta Amm.; poseb. po(d)smeh, ironija: vir … , cuius per figuras sermo procederet Sen. ph.; prilika, alegorija: Macr. (Somn. Scip. 1, 2, 18); Sen. ph. (De benef. 2, 11, 3) cikanje, figuras in filium facere Q. meriti na, causidicorum figurae Suet. omemba; kot gram. t. t. (besedna) oblika: f. verbi, vocabulorum figurae Varr., figura verborum Q.

2. meton. zunanjost (vnanjost), podoba, postava: f. hominis Ci., portentum humanā figurā Ci. v človeški podobi, in muliebrem figuram formata Ci., homo venustā figurā N., bos figurā cervi C. jelenu podobno, f. alitis V., virginea Tib., gemina tauri iuvenisque f. O., se mentitis superos celasse figuris O.; f. oris Ter., corporis, signorum, caeli, mundi Ci., navium C., lapidis O., litterae X f. Cels., f. membrorum Amm.; occ. lepa zunanjost (vnanjost), lepa podoba (postava), lepota: f. fallax O., confisa figurae O., inque figurā capta dei nymphe est O.

3. podoba, kip(ec): f. fictilis Ci. glinena podoba, novis facile signatur cera figuris O., aliquot figuras exprimere Petr., figurae impressae Suet., ligneolae hominum figurae Ap.; occ.
a) prikazen, pojav, senca (umrlih): cum saepe figuras contuimur miras simulacraque luce carentum Lucr., morte obitā qualis fama est volitare figuras V.
b) (v pl.) atomske oblike, atomska telesca: tenues figurae, volubiles parvaeque figurae Lucr., effingere … illas Epicuri figuras Q.
c) kot fil. t. t. (= gr. ἰδέα) (pra)vzor: Sen. ph. (Ep. 67, 7).

ghost [goust] samostalnik
duh, prikazen
figurativno senca, sled; pisatelj, ki piše v imenu drugega

not the ghost of a chance prav nič upanja
arhaično to give up (ali yield) the ghost izdihniti, umreti
as white as a ghost bel ko kreda
ghost town izumrlo, zapuščeno mesto
gledališče, sleng the ghost walks izplačujejo plače
to lay a ghost preganjati duha
to raise a ghost klicati duha

hlâd m, mest. u hládu
1. hlad: večernji hlad; ići za -a; prvi hladovi; šetati po hladu
2. senca: sjesti u hlad; do pola ulice, sokaka pao je već hlad
3. sjediti u hladu biti na hladnem, ekspr. biti v zaporu
4. debeli hlad prijetna senca, lenarjenje

hladòvina ž
1. senca: skloniti se -u; debela hladovina prijetna senca, lenarjenje
2. hlad: večernja, jutranja hladovina
3. lenuh: što ne radiš, hladovino jedna!
4. sinekura, služba brez dela: lijepo se zavukao u -u