Franja

seka|ti [é] (-m)

1. drevo: fällen, gozdarstvo schlagen; drva: hacken
sekati po čem einhacken auf, herumhacken

2. matematika schneiden; pot, cesto: kreuzen

3. z dletom: meißeln
|
figurativno kjer se seka, letijo trske wo gehobelt wird, fallen Späne

sèkati -ām, sekávati sèkāvām (it. seccare) plati, pljuskati vodo iz čolna: sekati čamac, barku

sékati (meso) to chop, to chop up, to hash, (na drobno) to mince, to chop small; (gozd) to cut (down), to fell; (drva) to cleave, to chop, (cepiti) to split, to splinter

sékati se (črta, pot, itd.) to intersect; (daljice, koordinati) to bisect

sékati (drva) couper, fendre (du bois) ; (drevje) abattre ; (meso) hacher ; (kamen) tailler

sekati se se croiser, se couper, s'entrecouper, (svila) s'effiler, s'effilocher
sekati jo (kam) se dépêcher, se hâter, faire diligence

sékati (-am)

A) imperf.

1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
gozd sekati na golo disboscare totalmente
sekati glave decapitare, tagliare le teste

2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia

3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre

4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici

5. pog. sekati jo (iti) andare:
sekati jo peš andare a piedi

6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
(z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo

B) sékati se (-am se) imperf. refl.

1. stracciarsi (alle giunture)

2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane

sékati -am
I.
1. sjeći, seći: sekati drva, meso, kamenje, glave, rane; sekati zelje
sjeći kupus; sekati pirhe
kovancem presijecati, presecati uskršnja jaja
2. sjeći, obarati: sekati drevje; v tujem gozdu
3. cijepati, cepati: sekati polena, drva
4. presijecati: cesta seka gozd; črti se sekata; blisk seka temo; sekati komu besede
5. udarati: s topom sekati po sovražnih položajih; krogle sekajo v pesek; sekati po publiki
6. kam jo tako sekaš
kuda ovako žuriš; nikar ga ne sekaj
nemoj da praviš budalaštine; še ga bomo sekali
još ćemo lumpovati
II. sekati se cijepati se, cepati se, lomiti se: platno, svila se seka

sékati (meso) picar ; (drva, les) partir, cortar , (drevje tudi) talar , (kamen) labrar, tallar

sékati -am nedov., руба́ти -ба́ю недок., сі́кти січу́ недок.

sékati -am nedov. a tăia, a trunchia; a tranşa

sékati (se) a (se) intersecta

seka|ti ga [é] (-m ga) (lomiti ga) Mist bauen, Dummheiten machen

seka|ti se [é] (- se) areal ipd.: sich überschneiden

abhauen¹ (hieb/haute ab, hat abgehauen) einen Ast, den Kopf (abschlagen): odsekati; Bäume (fällen): posekati, sekati; (abschreiben) plonkati, prepisati

abholzen posekati, sekati

abschlagen^*

1. mit einem Hieb, einen Ball, eine Bitte, einen Feind: odbiti, Bälle: odbijati; Bäume, Äste: sekati, odsekati, posekati; Früchte: klatiti, sklatiti

2. (abbauen) ein Zelt, ein Gerüst: podreti, odstraniti

3. (ableiten) einen [Fluß] Fluss: speljati drugam, preusmeriti

4. Technik zadrževati, zadržati; (wegdrücken) odrivati, odriniti

5. sich abschlagen (absetzen) Feuchtigkeit: usedati se sein Wasser abschlagen mokriti, iti na vodo

anschneiden^*

1. narezati, (nicht ganz durchschneiden) zarezati

2. eine Kurve: sekati

3. Hunde, Raubtiere, das Wild: obžreti

4. einen Ärmel: prirezati, urezati kimono rokav

5. eine Frage, ein Thema: načeti

aufhacken Eis: prebiti; Erde: rahljati, zrahljati; Holz: sekati, nasekati

bàltati -ām zastar. sekati, mahati s sekiro

caedō -ere, cecīdī, caesum (prim. lat. cāia, cāiāre, ancaesa, caedēs, caementum, caelum dletce, caestus)

1. biti (bijem), udariti (udarjati) koga, kaj, na kaj, po čem, tolči, tepsti, suniti (suvati): calcibus, pugnis aliquem Pl., calcibus arva V., ianuam saxis Ci., silicem rostro L. ali sacrum lapidem rostro L. kljuvati, hastili tergum alicuius L., populum saxis H. metati kamenje, aliquem valide Sen. rh., femur, frontem, pectus, discipulos Q., uxorem Aug.; pren.: stimulos pugnis caedere Pl. = z neumno upornostjo povečati zlo; pren. (v sramotilnem pomenu) dregati v kako osebo = nečistovati: Cat., Tert.

2. bičati, šibati: aliquem verberibus Pl., Ter., nudatos virgis caedunt L., qui damnatus erit,... virgis ad necem caedetur Ci., eum servi publici loris ceciderunt Ci., ille flagellis ad mortem caesus H., ferulā caedere aliquem H., consul a patre flagris aliquando caesus Q., loris bene caesus Gell.; pren.: aliquem verbere surdo caedere Iuv.

3. (les idr.) sekati, posekati, izseka(va)ti, odseka(va)ti, robiti; z zunanjim obj.: lignum Pl., arbores Ci., L., Cu., arboris auctum Lucr., silvam C., O., Suet., silvas Lucr., Ligurum vineas L., nemus O., caesis lucis Ci., caeditur et tilia... altaque fagus V., ripis fluvialis arundo caeditur V., robur Ci., robora O., pinum Col.; saginam Pl., cervicem alicuius L., volutam Virt. izsekati; rūta (et) caesa, gl. ruō; (listje, vejevje idr.) rezati, porezati, odrez(ov)ati, obrez(ov)ati: frondem Ca., falce comam (vitis) Tib., fenum Col. (po)kositi; occ. z zobmi raztrg(ov)ati, zgristi, zglodati: tineae omnia caedunt Luc. ap. Non., socios caedebant dentibus apri Lucr.; pren.: vineta sua caedere H. sam sebi trsje porezati = sam sebi škodovati; z notranjim obj.: sekaje obdel(ov)ati, obseka(va)ti, režoč pristrojiti, (pri)krojiti: materiam (tesarski les) C., Cu., palos Col., toga... apte caesa Q.; pren.: caedere sermones (= κόπτειν τὰ ῥήματα) Ter. govoričiti, kramljati; (kamenje) lomiti, nalomiti, rezati, narezati: lapis aliqui caedendus et apportandus fuit Ci., (murus) latius quam qua caederetur, ruebat L., c. montes in marmora Plin., caesis montis medullis Cat.

4. razseka(va)ti, razbi(ja)ti: securibus humida vina V., dolabris vasa Cu., cucurbitam minutim Gell.; pren.: oratio caesa Corn., M. presekan govor (o brezvezju); subst. pt. pf. caesum -ī, n odsek = odstavek (v govoru): nonnullis caesis interrupta oratio M.

5. (ljudi) (po)sekati, (po)klati, pobi(ja)ti, ubi(ja)ti, usmrtiti (usmrčevati), poseb. voj. o posameznem sovražniku ali sovražni vojski pobiti, pogosto = poraziti: gladiis eductis... caedere incipiunt eius servos Ci., patre proclamante se filiam iure caesam iudicare L., advena virgineo caesus ut ense cadat O., caeduntur vigiles V., ipse in eo proelio caesus est N., in acie caesus Cu., exercitus caesus fususque Ci., tot legionibus caesis Ci., quod... legiones nostras cecidere L., c. consulem exercitumque L., Pyrrhumque et ingentem cecidit Antiochum Hannibalemque H. je porazila; pesn. (enalaga): caeso sparsurus sanguine flammam V. krvavo pobitih, caesi corporum acervi Cat. kupi pobitih (trupel); occ. umoriti: qui... responderit iure caesum (Ti. Gracchum) videri Ci.

6. (živali, žrtve) (za)klati, poklati, žrtvovati: caedit greges armentorum reliquique pecoris Ci., c. bidentes, iuvencos V., agnam H., boves O., caprum Baccho V., Silvano porcum Iuv., victimam L., victimas Ci. ep., T., deorum mentes hostiis caesis placare Ci.; od tod preg.: inter caesa et porrecta Ci. ep. (gl. porriciō); occ. živali na lovu pobi(ja)ti, ubi(ja)ti, postreliti, postreljati: (cervos) graviter rudentēs caedunt V.

Opomba: Vulg. pf. caedērunt: It., Aug.

carve [ka:v]

1. prehodni glagol
rezljati, klesati, rezbariti, izklesati; rezati, sekati
figurativno ustvariti, ukrojiti, izdelati

2. neprehodni glagol
rezbariti, klesati, rezati

everyone must carve (out) his own fortune vsak je svoje sreče kovač

charcuter [šarküte] verbe transitif sekati (meso), (nespretno) razkosati; familier nespretno, brezobzirno operirati, »mesariti«

se charcuter (le doigt) (familier) urezati se (v prst)