Franja

sap|a¹ ženski spol (-e …) der Atem; der Hauch
medicina kratka sapa die Luftnot, die Kurzatmigkeit, kurzer Atem (kratke sape kurzatmig)
priti do sape Luft kriegen/bekommen, ausschnaufen
(človeku) zmanjkuje sape der Atem geht (jemandem) aus
figurativno v eni sapi in einem Atemzug, in einem Atem, in einem Zug
biti ob sapo außer Atem sein/kommen, figurativno sprachlos sein
loviti sapo nach Atem ringen, nach Luft schnappen, jappen, japsen
priti ob sapo außer Atem kommen
spravljati ob sapo in Atem halten
vzeti sapo figurativno die Sprache/den Atem verschlagen
zadržati sapo die Luft anhalten
zajeti sapo Atem holen
komu zapre sapo die Sprache bleibt (einem) weg, (jemandem) verschlägt es den Atem/die Rede

sap|a² ženski spol (-e …) der Luftzug

sapa f kulin. koncentrirani mošt

sȁpa ž sapa: izgubiti -u; nemati više -e; hladno je, vidi se sapa

sapa -ae, f (prim. stvnem. saf = nem. Saft) vkuhani, zgoščeni mošt, moštni sok, moštni sirup: COL., MART., P. F. idr., sapam appellabant, quod de musto ad mediam partem decoxerant VARR. AP. NON., potare purpuream sapam O., nam siraeum, quod alii hepsema, nostri sapam appellant, ingeni, non naturae, opus est musto usque ad tertiam mensurae decocto PLIN.

sápa (dih) breath; exhalation; (veter) wind

brez sápe breathless
iz sápe out of breath
sápo jemajoč breathcatching, breathtaking
v isti sápi (hkrati) in the same breath
izgubiti sápo, biti ob sápo, priti ob sápo to lose one's wind, to have lost one's wind, to get short of breath
priti spet do sápe to recover one's breath, to recover one's wind, to get one's second wind
vzelo mu je sápo (figurativno) he had the wind knocked out of him
sápo vzeti, jemati to take someone's breath away, to stop someone's breath
sápo loviti to catch one's breath, to gasp (ali to pant) for breath
pusti me, da pridem do sápe! will you give me time to breathe?
ne pridem do sápe (figurativno, do oddiha) I have not a moment's leisure
zadrž(ev)ati sápo to hold (ali to bate, to catch) one's breath
ob tem mi zastane sápa (figurativno) that knocks the breath out of me
zapreti komu sápo (figurativno, osupiti) to dumbfound someone

sápa souffle moški spol ; (dih) haleine ženski spol , respiration ženski spol

brez sape hors d'haleine, essoufflé, à bout de souffle
v eni sapi d'une haleine, d'un trait
neprijetna sapa (iz ust) mauvaise haleine, haleine fétide
težka sapa difficulté(s)
f(pl) de respiration (ali respiratoire(s)), troubles moški spol množine respiratoires
priti ob sapo perdre haleine
priti spet k sapi reprendre haleine (ali son souffle, sa respiration)
pustiti koga do sape laisser quelqu'un souffler
vzeti komu sapo couper à quelqu'un le souffle (ali la respiration), suffoquer quelqu'un
zadrževati sapo retenir son haleine (ali son souffle, sa respiration)
ne dati komu, da pride do sape tenir quelqu'un en haleine
sape mu zmanjkuje (tudi, figurativno) il manque de souffle, il est à bout de souffle
to človeku vzame sapo on en a le souffle coupé

sápa (-e) f

1. respiro, fiato, alito:
sapa mu je zastajala gli mancava il fiato
zadrževati, loviti sapo trattenere il respiro, prendere fiato
čutiti nekoga sapo na obrazu sentire l'alito, il respiro di qcn. sul volto

2. venticello, alito (di vento):
večerna sapa venticello serale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na vso sapo a tutta forza, con tutte le forze che hai in corpo
daje, nadleguje ga sapa ha il fiato grosso
na strmi poti jim je pohajala sapa sulla ripida salita gli veniva a mancare il fiato
vpil je, dokler mu ni pošla sapa gridò finché non gli mancò il fiato, fino a restare senza fiato
sapo vzeti, zapreti togliere, mozzare il respiro
spet priti do sape riprendere fiato
hvaliti in grajati v isti sapi lodare e biasimare insieme
povedati kaj v eni, v isti sapi dire qcs. tutto d'un fiato

sápa ž
1. vjetar, vetar, lahor: topla južna sapa; vleče mrzla sapa; hladna sapa je potegnila; vsaka sapa te lahko podere
i najmanji vjetrić može da te obori; zapihala je čisto druga sapa
zaduvao je sasvim drugi vjetar
2. dah: ima težko -o
teško diše; sapa me daje
teško dišem; sapa mi pojema
gubim dah; sapa mi zastaja od začudenja
gubim dah od iznenađenja; ob -o priti
zaduvati se; v eni -i vse povedati
kazati sve bez predaha

sápa aliento m ; (dih, dihanje) respiración f

brez sape jadeante, sofocado
v eni sapi de un aliento
neprijetna sapa iz ust aliento fétido
priti ob sapo, izgubiti sapo perder el aliento
priti zopet k sapi recobrar el aliento
sapo zajeti (loviti), priti do sape tomar aliento
zadrževati sapo contener la respiración
vzeti sapo (tudi fig) tomar aliento
ne komu dati, da pride do sape (fig) tener a alg continuamente ocupado, mantener a alg en tensión
sape mu je zmanjkalo (fig) se quedó sin respiración, se le cortó la respiración
v isti (eni) sapi se je smejal in jokal reía y lloraba todo junto

sápa -e ž., по́дих -у ч.

• prihájati do sápe перепочива́ти

sápa -e ž răsuflare, suflu

sápă -e f motika

săpá sap vt.

1. okopavati, pleti

2. kopati, izkopavati, izkopati

3. (iz)dolbsti

сапа f (voj.) rov;
тихой сапой potuhnjeno; naskrivaj

са́па́ са́пи́ ж., motíka -e ž.

kratka sapa ženski spol medicina die Kurzatmigkeit, die Luftnot
kratke sape kurzatmig, figurativno kurzlebig

āēr āĕris, acc. āëra, m (gr. ἀήρ)

1. spodnje ozračje, zrak (naspr. aether zgornji, redkejši zrak): itaque aër (utimur enim pro Latino) et ignis et aqua et terra prima sunt Ci., crassus hic et concretus aër, qui est terrae proximus Ci.; pesn.: summus aër arboris V. zračni drevesni vrh.

2. occ.
a) vzdušje, atmosfera: Boeotûm in crasso iurares aëre natum H., acutiora ingenia eorum, qui terras incolant eas, in quibus aër sit purus ac tenuis, quam illorum, qui utantur crasso et concreto Ci., Athenis tenue caelum, ex quo acutiores Attici, crassum Thebis, itaque pingues Thebani Ci.
b) lov. vonj, ki ga prinaša zrak: aër pennae odoratae Lucan., externa nec perdidit aëra terra Lucan.

3. pesn.
a) megla, oblak: Venus obscuro gradientes aëre saepsit V. (prim. ἐκάλυψε ἠέρι πολλῇ Hom.); od tod: aëris in campis latis V. na meglenih poljanah (prim. εἰς Τάρταρον ἠερόεντα Hom.).
b) sapa, piš: bucina, quae medio concepit ubi aëra ponto, litora voce replet O.

Opomba: Aër tudi fem. (kakor gr. ἀήρ): Enn. ap. Gell., acc.sg. neklas. aërem: Ca. fr., Cels. idr.; v pozni lat. nom. in acc. pl. aëra: Cass. idr.

afflātus (adflātus) -ūs, m (afflāre, adflāre)

1. pihanje na kaj, proti čemu, piš, sapa: denegat afflatusque Cels., afflatus et vis frigoris Sen. ph., affl. Favonii, ventorum Plin., affl. montium Plin. sapa s planin, planinski zrak, maris ali maritimus Plin. sapa z morja, morski zrak; occ.
a) živalski dih, puh, puhanje: Sil., fulmen ab ore (apri) venit: frondes afflatibus ardent O., (polypus) afflatu terribili canes agebat Plin.
b) žareči, ognjeni, vroči puh: af. ex terrā Ci., ignium, vaporis L., trunci pars solis afflatu peraruit Col. od sončnega žara, corporis iacentis pestifero afflatu vicinā regione pollutā Val. Max. od kužnega puha (duha); pren.: iuncturae... leni afflatu simulacra refovent Plin. z lahnim, blestečim nadihom.
c) gram. pridih, aspiracija: sine afflatu (t.j. brez h) Varr.

2. pren. navdih: oracula divino adflatu funduntur Ci., nemo... vir magnus sine aliquo adflatu divino umquam fuit Ci., sine quodam adflatu quasi furoris Ci.

aliento moški spol dih, dihljaj, sapa; duh; pogum, moč

aliento fétido neprijeten duh iz ust
de un aliento nepretrgan
sin aliento brez sape, zasopljen
cobrar aliento spet k sapi priti
tomar aliento sapo zajeti (loviti)
dar los últimos alientos izdihniti, umreti