Franja

Zadetki iskanja

  • ropot [ô] moški spol (-a …) der Krach, das Gepolter, der Lärm
    blažitev ropota die Lärmdämpfung
  • rȍpōt m
    1. ropot
    2. bučanje: potmuli ropot mora
    3. godrnjanje
  • ropót ropotánje violent noise, rumble, rumbling noise, rattle; din; clatter

    ropót, ropotánje bobna drum roll
  • ropòt bruit moški spol , vacarme moški spol , tapage moški spol , tumulte moški spol , fracas moški spol
  • ropòt (-ôta) m rumore, strepito, fracasso, baccano, frastuono
  • ropòt -ôta m
    1. lupa, lupnjava, buka: oglušujoč ropot strojev; delati ropot
    2. tandrk, tandikanje: ropot voza
  • ropòt alboroto m ; ruido m ; estrépito m
  • ropòt -ôta m zgomot, gălăgie, huruit
  • ропот m mrmranje, godrnjanje; žuborenje (potoka); šelestenje (listja)
  • brȅkēt m ropot: breket motora u dvorištu; breket aeroplana
  • bruit [brɥi] masculin šum; hrup, ropot, trušč; grmenje, bobnenje; žvenket(anje), rožljanje; figuré govorica, govoričenje

    pas de bruit! tiho! mir!
    sans bruit brez hrupa, tiho; rahlo, lahno; diskretno
    bruits pluriel en l'air gole, prazne, neosnovane govorice
    bruit d'enfer peklenski hrup
    isolé contre le bruit izoliran proti hrupu
    il n'est bruit que de cela samo o tem se govori
    le bruit court govori se, širi se govorica
    démentir un bruit demantirati govorico
    faire du bruit dajati povod za govorice o sebi
    faire grand bruit zbuditi pozornost, prah dvigniti; veliko govoriti, razpravljati (de o)
    ne pas faire grand bruit ne delati velikega hrupa
    faire courir, répandre un bruit širiti, raztrositi govorico
    faire un bruit à crever le tympan, à rompre la cervelle, à fendre la tête delati oglušujoč hrup
  • chatter2 [čǽtə] samostalnik
    klepetanje, klepet; žlobudranje; žvrgolenje; žuborenje; šklepetanje; ropot
  • chiassata f

    1. hrup, ropot; hrupna zabava

    2. hrupen prepir, scena
  • chiasso1 m

    1. hrup, hrušč, ropot

    2. ekst. otroški hrup, vrišč:
    i bambini fanno chiasso in cortile otroci zganjajo hrup na dvorišču

    3. ekst. živo zanimanje, radovednost:
    far chiasso zbuditi, izzvati reakcije, odmeve
    l'articolo ha fatto gran chiasso članek je krepko odmeval
  • chunking [čʌ́ŋkiŋ]

    1. pridevnik
    velik; štorast, okoren, neroden

    2. samostalnik
    ropot, trušč
  • clatter2 [klǽtə] samostalnik
    žvenket, ropot, topot; rožljanje; blebetanje, čebljanje
  • concērto m

    1. koncert (prireditev), recital:
    dare, tenere un concerto imeti, prirediti koncert
    andare a un concerto iti na koncert

    2. glasba (glasbena kompozicija) koncert:
    concerto solistico solistični koncert
    concerto per violino e orchestra koncert za violino in orkester

    3. orkester:
    un concerto di dilettanti amaterski orkester

    4. pren. šalj. koncert, ropot, hrup:
    un concerto di grida hrup, kričanje

    5. sporazum, dogovor:
    di concerto sporazumno
  • crepitus -ūs, m (crepāre) ton, jek, zvok, žvenket ipd.: echo crepitu clangente cachinnat Acc. fr., cr. creber Varr. trušč (v mestih in vaseh), num qui strepitus, clamor, crepitus exauditus est? Corn., non ad ictum tantum exagitamur, sed ad crepitum Sen. ph. (ob hreščanju), magis mihi vox avocare (da moti) videtur quam crepitus Sen. ph. hrušč; (o orožju) rožljanje, žvenket: armorum, missilium L., gladiorum Auct. b. Hisp.; (o kovinski opremi, o posodi) žvenket(anje), ropot(anje): crepitūs frenorum Varr., cr. calicis Vitr., si trulla inverso crepitum dedit aurea fundo Iuv.; (o tečajih in zapahih) škripanje: sonitum prohibe forium et crepitum cardinum Pl., sonitum et crepitum claustrorum audio Pl.; (o mlinu) klopot(anje): molarum cr. Enn. fr., molae crepitum faciebant Naev. fr. so klopotali; (o razpetem platnu) šum(enje): carbasus ut quondam magnis intenta theatris dat crepitum Lucr. šumi; (o glasbilih) donenje, glas, zvok, zvenenje, razleganje: cr. musicus Pac. fr., aeris L., Sen. ph. = cymbalorum L., crepitus ululatusque nocturni (namreč ob Bakhovi svečanosti) L., crepitu dissono auxilians (ob mesečevem mrku) Plin., cr. testarum (glinastih škrgetcev) Iuv., magno tibiarum et scabellorum crepitu Suet.; (o glasu): cr. vocum Sen. ph. močno zveneči glasovi, virtus et philosophia et iustitia verborum inanium crepitus est Amm. so le prazne besede; (o gromu, bučanju ipd. zračnih pojavih): nec fulmine tanti dissultant crepitus V. bobnenje groma; poseb. ob pojavu kakega božanstva: strepitus (hrup), crepitus (prasketanje), sonitus (hrušč), tonitrus Pl.; (o dežju) šum(enje): imbrium per folia cr. Plin.; (o stvareh, ki pokajo, se rušijo ipd.) hrušč, lomot: cr. arboris, aedificiorum Plin., montes duo inter se concurrerunt crepitu maximo Plin.; (o ognju in gorečih predmetih) prasket(anje), sikanje: cr. ignis, ignium Plin., Amm., viridis materiae flagrantis L.; (o delih človeškega in živalskega telesa): cr. dentium Ci. šklepetanje, škrtanje, pedum Ci. škripajoče stopinje, articulorum, cum se ipsae manus frangunt Sen. ph. pokanje, digitorum Mart. tlesk(anje) s prsti, alarum L. frfotanje; (o udarcih) plesk, tlesk, tresk: nulla vox inter crepitum plagarum auditur nisi haec Ci. medtem ko so peli udarci; poseb. crepitus ventris, v zvezi tudi samo crepitus „pok“ = glasni prdec, glasni vetrovi, glasno spuščanje vetrov (flatus pa je tiho spuščanje vetrov): Min., veniam dare flatum crepitumque ventris in convivio emittendi Suet., ventre redditi crepitus Sen. ph., reddere crepitus Plin., Sen. ph., sed illi (Stoici) crepitus aiunt aeque liberos ac ructus esse oportere Ci.
  • din1 [din]
    ropot, trušč, hrup

    clashing din rožljanje, žvenket
  • dr̂nda ž, dȑnda ž ropot, ropotanje: drnda kola ropotanje voza