Franja

Zadetki iskanja

  • rogovil|a ženski spol (-e …) die Astgabel; das Knieholz, der Gabelbaum, gozdarstvo die/der Zwiesel
  • rogovíla forked twig, forked branch
  • rogovíla (drevesna in jelenja) ramure ženski spol ; fourche ženski spol

    rogovile (rogovje) bois fourchus; (nerodnež) homme maladroit (ali gauche), lourdaud moški spol, pataud moški spol
  • rogovíla (-e) f

    1. tronco, ramo, biforcuto, triforcuto

    2. omaccione goffo
  • rogovíla ž
    1. račva, raklja: drevesne -e
    2. soha, podupirač: podpreti drevo z -o
    3. nespretnjak: ti si prava rogovila
  • rogovíla (drevesna) horcadura f ; bifurcación f ; fig (nerodnež) hombre m (ali persona f) torpe
  • Astgabel, die, rogovila
  • beam1 [bi:m] samostalnik
    bruno, tram, prečnik; gred; prečka; gredelnica; rogovila; rožiček; stropnik; tkalski navoj; največja širina ladje; žarek; smehljaj; radijski signal (za letala); radij delovanja

    to kick (ali strike) the beam biti nepomemben
    to be on one's beam ends biti pred polomom, v stiski, v slabem položaju; navtika ležati na boku (ladja)
    beam headlight žaromet
    a beam in one's eye velika napaka
    on the beam na pravi poti; sleng točen, natančen
    to be off the beam zaiti, zgrešiti pot
    ameriško, vulgarno to be off one's beam znoreti
    beam sea bočni val
    beam wind bočni veter
  • bipod [báipɔd] samostalnik
    vojska rogovila (za podprtje puške)
  • cervus -ī, m

    1. rogata žival, jelen: Varr., Lucr., V., H. idr., vincere cervum cursu Pl., Theophrastus... accusasse naturam dicitur, quod cervis et cornicibus vitam diuturnam,... hominibus... tam exiguam vitam dedisset Ci. est bos cervi figurā C., pavidi formidini cervi O.; tres litore cervos prospicit errantes V. (Aen. I, 184) licentia poëtica = antilope, ker jeleni ne živijo v Afriki.

    2. pren.
    a) rogovila, rogovilasta stvar: cervi Varr., C., L., Tib., Sil. viličasti koli za odvračanje sovražnika, viličasti naperki, rogovile, humilīs habitare casas et figere cervos Serv. (menda rogovile za postavljanje šotorov ali izraz za jelenji lov = jelene pobijati).
    b) opornik vinske trte: Tert.
  • crotch [krɔč] samostalnik
    rogovila; vile
    anatomija korak, presredek
  • čàtal m (t. čatal)
    1. vilice
    2. rogovila
  • divarication [daivərikéišən] samostalnik
    razcep, odcepitev; rogovila
  • dīvīsūra -ae, f (dīvidere) „razdelitev“, od tod

    1. rogovila, rogulja (na drevesu): Plin.; v pl. razcepi (na rastl.): Plin.

    2.
    a) zareza na drevesu: Pall.
    b) vreznina, npr. pri puščanju krvi: Cael.

    3. križni rez: capitis divisura, quam Graeci χιασμόν vocant Cael.
  • enfourchure [ɑ̃furšür] féminin razcep, rogovila
  • forca f

    1. vile:
    far forca (a scuola) toskansko pog. špricati šolo

    2. rogovila, drog (za napenjanje vrvi za obešanje perila)

    3. vislice:
    condannare alla forca obsoditi na smrt z obešanjem
    governare con la forca vladati s terorjem
    passare sotto le forche caudine pren. doživeti globoko ponižanje
    va, andate sulla forca! inter. pojdi, pojdite k vragu!
    avanzo di forca pren. lopov, malopridnež, baraba

    4. geogr. sedlo
  • furca -ae, f

    1. vile z dvema rogljema, burkle, rogovila, rogovilasta podpora: furcae bicornes V., vitibus aptare sudes furcasque valentes V.; (rogovilast) podporni kol pri hiši: L., O., pri mreži (= amites) debelna rogovila, razsoha: Plin.

    2. vilice: furcā levat ille bicorni terga suis O. z dvorogljatimi vilicami (burklami); occ. tudi gnojne vile, zlasti preg.: cupae delapsae furcis ab opere removentur C., furcā aliquem detrudere L., naturam expellas furcā (= z vso silo), tamen usque recurret H.

    3. metaf.
    a) stoga = rogovilast jarem kot kaznovalno orodje (lesena razsoha v obliki (gr. Λ), ki so jo dali kaznjencu čez tilnik, mu privezali roke na oba konca, potem pa so ga bičali; to je bila predvsem kazen za sužnje): Eutr., Lact., Prud., tu hodie furcam feras Pl., servus per circum … furcam ferens ductus est Ci., servum quidam pater familiae sub furca caesum egerat circo L., ibis sub furcam H. prišel boš v sužnost, cervicem inseri furcae Suet.; occ. vešala, vislice rogovilaste oblike: canes vivi in furcā Plin., furcā figere, in furcam tollere, furcae subicere Icti.
    b) soteska (v obl. V): f. Caudīnae Val. Max.; prim. furculae Caudīnae, gl. furcula.
    c) furcae cancrorum rakove klešče: Ap.
    č) jarem za junce, ki še niso ukročeni: Varr.
  • Gabel, die, (-, -n) vilice; beim Wagen: ojnice; (Astgabel) rogovila
  • Gabelbaum, der, rogovila; beim Surf: lok
  • inforcatura f

    1. nabadanje; natikanje

    2. anat. korak

    3. agr. (impalcatura) rogovila

    4. šah vilice