Franja

rožlja|ti (-m) kovinski predmeti: rasseln, klirren; s krožniki: klappern, scheppern
figurativno rožljati z orožjem mit dem Säbel rasseln

rožljáti to rattle; to clank, to clash

rožljáti z verigo, s sabljo to rattle a chain, the (ali one's) sabre
rožljáti z verigami to clank one's chains

rožljáti (orožje, verige) faire entendre un bruit d'armes, de chaînes, cliqueter

rožljáti (-ám) imperf. tintinnare, risuonare, sferragliare;
rožljati s ključi sferragliare con le chiavi
rožljati z verigami scatenacciare
rožljati z žlicami scucchiaiare
rožljati z besedami parlare a vanvera, blaterare
rožljati z orožjem minacciare la guerra

rožljáti -ám zveketati, zveckati: verige rožljajo; rožljati z verigami

rožljáti (orožje, verige) sonar

rožljáti -ám nedov. a zăngăni, a zdrăngăni, a zornăi

brattle [brǽtl] škotsko

1. samostalnik
rožljanje, topot, peket

2. neprehodni glagol
rožljati, topotati, peketati

clank [klæŋk]

1. samostalnik
rožljanje, žvenket

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
rožljati, žvenketati

clash¹ [klæš] neprehodni glagol & prehodni glagol
žvenketati, rožljati (against ob)
udariti, zadeti (with)
trčiti, ne se ujemati, sovpadati, kolidirati (to)
zaloputniti

clatter¹ [klǽtə]

1. neprehodni glagol
topotati, ropotati; rožljati; blebetati, čebljati

2. prehodni glagol
zažvenketati, zarožljati (s čim)

clink² [kliŋk] prehodni glagol & neprehodni glagol
žvenketati, rožljati

to clink glasses trčiti na zdravje

cliqueter [klikte] verbe intransitif žvenketati, rožljati

crepitō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. crepāre) ponavljajoče ali neprestano glasiti se; (o orožju, kovinskih predmetih) rožljati, zveneti, žvenketati ipd.: crepitantia concutit arma, arma ferunt inter nigras crepitantia nubes O., audierant necdum impositos duris crepitare incudibus enses V. odmevati, sic leni crepitabat bractea vento V. je šumela; (o tem, kar od kovine šumi ali zveni): arbor … , fulvo ramis crepitantibus auro O., cum vaginae catellis, baltea laminis crepitent Plin.; (o glasbilih) doneti, zveneti, škrebetati: Curetum aera crepitantia V., sistrum crepitans Pr., sonitus cymbalorum magno fragore crepitantium Mel.; (o listju) šumeti, šušteti, šelesteti: folia inter se crepitantia Plin.; (o vetru, toči) šumotati, bučati, hreščati, hrumeti, sikati, vršeti: lenis crepitans auster V., multā grandine nimbi culminibus crepitant V., multa in tectis crepitans salit horrida grando V., grando … crepitat ac solvitur Sen. ph.; (o vodi) šumeti, bučati, žuboreti: crepitantes undae V., tot leniter lymphis totā crepitantibus urbe Pr.; (o kamenčkih): invitat somnos crepitantibus unda lapillis O. s klopotajočimi potočnimi kremenci; (o ognju in gorečih predmetih) prasketati, sikati: laurus … flammā crepitante crematur Lucr., ardentes stipulae crepitantis acervi O., tura myrtata (z mirtami pomešana) crepitant in igni Plin., Agrigentinum salem … velut in igne crepitare Aug.; (o živalih in njihovih telesnih delih): crepitans cicada Ph. cvrčeč, ipsa sibi plaudat crepitante ciconia rostro O. s klopotajočim kljunom, maesto similem … ora dedere sonum tenui crepitantia rostro O., tractu squamae (namreč kačje) crepitantis O. klopotajoče, quaeque salutato crepitat Concordia nido (= ciconia, quae contra templum Concordiae ex consilio rostri sonitum facit) Iuv.; (o človeku in njegovih telesnih delih): quia clare crepito dentibus Pl. šklepetam (škrtam) z zobmi, ubi satur sum, nulla (intestina) crepitant Pl. mi ne kruli po trebuhu (po črevesju), duro crepitant sub vulnere malae V. pokajo, pluribus osculis collisa labra crepitabant Petr. so mlaskale, digiti crepitantis signa Mart. tleskajoča prsta; (o poosebljenih abstr.): crepitans dentibus algor Lucr. škripajoči.

crepō -āre -uī -itum (onomatop.; prim. crepundia)

I. intr.

1. (za)glasiti se, (za)doneti, (za)-zveneti, (za)škripati ipd.; (o kovinskih predmetih, orožju) (za)zveneti, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)cvenketati: quid crepuit quasi ferrum modo? Pl., sinus crepantes V. šelesteča zlata tkanina, o si sub rastro crepet argenti mihi seria Pers. da bi žvenketal, aureolos manu crepantes amico donas Mart. cvenketajoče, cum primum crepuerit catena, discedet (amicus) Sen. ph., arma civilis crepuere belli Sen. tr.; (o vratih) zaškripati, zacviliti: crepuit ostium Pl., Ter., Petr., crepuit foris Pl., quidnam foris crepuit? Ter., crepuerunt fores Ter.; (o glasbilih idr. zvenečih predmetih) (za)doneti, (za)zveneti, (za)škrebetati: crepuit sonabile sistrum O., crepant cymbala et tympana Mel., lapidem … cotidiano solis ortu contactum radiis crepare tradunt Plin.; (o piskaču) (za)piskati: nec crepuit fissā me propter arundine custos (čuvaj mrliča, ki je moral občasno zapiskati na trstenico, da bi prebudil morda le navidezno mrtvega človeka) Pr.; (o zrelem žitu) pokati: messes area cum teret crepantes Mart.; (o zvoku padajoče toče) šumeti: crepat aurea grandine multā palla Stat.; (o udarcih) tleskniti (tleskati): verberum crepuit sonus Sen. tr.; (o poljubih) cmokniti (cmokati): circum cathedras basia crepant Mart.; (o stvareh, ki pokajo in se lomijo) (za)škripati, (za)hreščati: acuto in murice remi obnixi crepuere V., crepant aedificia, antequam corruant Sen. ph., ubi tecta crepuerunt Sen. ph.; (o gorečih predmetih) prasketati, sikati: crepat in mediis laurus adusta focis O., crepat ad veteres herba Sabina focos Pr.; (o delih človeškega in živalskega telesa): intestina mihi, quando esurio, crepant Pl. po črevesju mi kruli, dentes crepuere retecti Pers. so (od strahu) zašklepetali, ille, cuius dentes crepuere sub pugno Sen. ph., crepuere mālae Sen. ph., digiti cripitantis signa Mart. tleskajočega prsta; pren.: levis crepante lympha desilit pede H. s šumečo nogo = šumeč, žuboreč; (o človeških zvokih) oglasiti (oglašati) se: vox generosa, quae … subito data crepuit Sen. ph.; poseb. glasno vetrove spuščati, glasno prdniti (prdeti): quamvis sibi caverit crepando Mart.; šalj.: crepuerunt clare Pl.

2. pren. pokniti (pokati) = počiti, razpočiti se, razleteti se, (o posodah): Aug.; (o rastlinah): Fulg.; (o osebi): crepuit medius Vulg. se je na sredi razpočil.

— II. trans.

1.
a) (z zunanjim obj.), udarjati na kaj, da zveni: aere (cimbale iz medi, namreč ob mesečevem mrku) Stat., aureolos Mart. z zlatniki cvenketati.
b) (s proleptičnim obj.) udarjajoč kak glas povzročiti (povzročati), ploskati komu v pohvalo: cui populus frequens laetum theatris ter crepuit sonum H., manibus faustos ter crepuere sonos (Musae) Pr.

2. pren. kaj razglašati = govoričiti o čem, kaj venomer glasno praviti ali oznanjati, vedno v ustih (na jeziku) imeti, blebetati: Lucr., leges Pl., immunda … verba H., sulcos et vineta mera H., quis post vina gravem militiam aut pauperiem crepat? H. kdo toži … o … , si quid Stertinius veri crepat H.

Opomba: Nenavaden cj. plpf. crepasset: Prud.

jangle² [džǽŋgl] prehodni glagol & neprehodni glagol
rožljati, rezko zveneti, ropotati; vreščati
arhaično prepirati se

klappern ropotati, rožljati; Zähne: šklepetati; Mühle, Schreibmaschine: klopotati; Hufe, Absätze: peketati

kùcukati kùcukām, kucùkati -ām ekspr.
1. trkati, potrkavati: kucukati čekićem
2. udarjati: kucukati dvostrukom kandžijom
3. rožljati: britka sablja poče kucukati
4. potrkavati, zvoniti: crkvenjak kucuka u jedno malo zvono
5. utripati: damari mi počeše kucukati

podbrektívati podbrèktujē rožljati: stala mu je sablja podbrektivati

pozvekívati -zvèkujēm požvenketavati, rožljati