Franja

rkèlj (hlod) log

rkèlj (hlod) tronc moški spol d'arbre, bloc moški spol de bois

rkèlj -klja m (nj. dijal. sagrigel) trupac: voziti -e na žago

suf-flāmen -inis, n (iz *sub-flāgmen; iz indoev. kor. *bholāg̑- bruno; prim. gr. φάλαγξ bruno, deblo, hlod, tram, ŕkelj (rkèlj), lit. balžíena, balžíenas vzdolžni tram pri brani, let. bàlziêns, bèlziêns opornica pri plugu, stvnem. balco = nem. Balken)

1. kolesna zavora, zavornica, cokla: ipse rotam astringit sufflamine mulio consul Iuv., tardat sufflamine currum Prud.

2. pren. zavora = zapreka, ovira, prepreka: nec res atteritur longo sufflamine litis Iuv.

κορμός, ὁ (κείρω) ep. ion. hlod, deblo, klada, ξύλων lesen rkelj.

πρέμνον, τό panj, štor; konec debla, rkelj, klada.

τομή, ἡ, dor. τομᾱ́ (τέμνω) 1. izrezovanje, žaganje; rez, urez, udar(ec), rana. 2. sečna (obsekana) plošča, rkelj, štor, konec bruna δοκῶν; τομὴν τέμνω povzročim razkol.

φάλαγξ, αγγος, ἡ [Et. nem. Balken, lat. sufflamen, tram za zavoro (iz subflāgmen)] 1. ion. okroglo deblo, bruno, rkelj. 2. členki (na prstih), pajek. 3. falanga; a) široka bojna črta; bojna vrsta, bojni red, ki ima široko ospredje; b) bojne čete, oddelek vojske; pos. čete težko oboroženih, ἐπὶ φάλαγγος v bojni vrsti, v ospredju.

φῑτρός, ὁ ep. [Et. sor. slov. bi-ti, schlagen] deblo, bruno, klada, rkelj, poleno.