Franja

rjovéti, rjúti (lev) rugir; aullar

rjúti (rjôvem) imperf. glej rjoveti

rjúti rjôvem nedov., реві́ти, ревти́ реву́ недок., ри́кати -каю недок.

rjúti rjôvem nedov. a urla, a zbiera, a rage

aullar tuliti, rjoveti, rjuti

barriō -īre (barrus) rjuti, rjoveti (o slonu): Suet. fr.

barrire v. intr. (pres. barrisco)

1. trobiti (slon)

2. ekst. rjuti

béčati -īm mukati, dreti se, rjuti: krava bez prestanka beči; onaj dugonja beči i viče

boō -āre -āvī (izpos. βοάω) rjuti, na ves glas vpiti, kričati, glasno doneti, odmevati: Varr., boat calum fremitu virûm Pl., boando purgant ravim Ap.; z acc.: fidem deûm boare Ap. bogove glasno prositi zaščite; z neodvisnim govorom: Ap., „redde meum“! toto voce boante foro O. — Soobl. bovō -āre (tvorba iz bōs, bovis najbrž iz ljudske etimologije ali po slovničarjih): clamore bovantes Enn. ap. Varr. (o živalih).

buròktati bùrokćēm dial. rjuti: bikovi se na ledinama zakopavahu u zemlju burokćući napasno i ljuto

fremō -ere -uī (-itum) (prim. gr. μορμύρω hrumim, lat. murmurare, murmur, sl. mrmrati; prim. še gr. βρέμω bučim, βρόμος šum, βροντή [iz *βρομτή] grom) —

I. intr.

1. votlo (zamolklo) doneti, bobneti, bučati, hrumeti, šumeti, vršeti: ventus ubi … speluncas inter magnas fremit Lucr., fremunt ripae V., viae laetitiā ludisque plausuque fremunt V., omnes magno circum ore fremebant V. so na glas tarnali, festisque fremunt ululatibus agri O., fremit tota domus O. Lydia tota fremit O., po vsej Lidiji se razlega glas, fremunt inmani turbine venti O. piskajo, tulijo, rumor fremit in theatro Ph. zamolkel glas (= govorica) gre po gledališču, fremens Propontis ali tumidā fremit Hister aquā Val. Fl., montes undaeque fremunt Stat.

2. prhati, hrzati, rezgetati, sopsti, pihati (od jeze): fremit equus V., O., fremens equus H., stimulos frementi adiciunt O.

3. rjuti, tuliti: leonum est fremere vel rugire S. fr., canum … mollia ricta fremunt Lucr., leo fremit ore cruento V., lupus fremit V., O., fremunt tigres Val. Fl., leo in viros potius quam in feminas fremit Plin. zarjove rajši na moške … ; pesn. o abstr.: in Ausonia arena terror fremit Mart. (terror = homines terrens leo).

4. mrmrati, godrnjati ob čem (zoper kaj, nad čim): cuncti simul ore fremebant Dardanidae V. so glasno pritrjevali, laetitiā fremunt V. zamrmrajo od veselja, cuncti fremebant caelicolae adsensu vario V., superi vario sermone fremebant O. so marsikaj mrmrali, so glasno tožili, illa (Fama) fremens habitat sub nubibus imis Val. Fl., non tulit instantem animisque frementem V. od togote z zobmi škripajočega, fremant omnes licet, dicam, quod sentio Ci., fremebat tota provincia Ci., adversus iniuriam decreti fr. L., Volscos Aequosque fremere ob communitam Verruginem L., patres … pro amissis honoribus fremere L. —

II. trans. na kaj mrmrati, nad čim godrnjati, kaj mrmraje (godrnjaje, nejevoljno), izjavljati, zaradi česa se vznevoljiti; s pronominalnim obj.: uno omnes eadem ore fremebant V. vsi so enako godrnjali, hoc frementes Galli H., haec fremunt plebes L., quae ipsi inter se fremere occulti soliti erant L.; (redko) z nominalnim obj.: hymenaeum fremunt aequales Pac. fr.; z ACI: Arrius consulatum sibi ereptum fremit Ci. ep., falsas esse et a scriba vitiatas (litteras) fremebant L., militibus urbem se oppugnaturos frementibus L. ko so vojaki mrmraje izjavljali, adesse legiones gaudio alacres fremunt L. vzradoščeni živahno govore, epistulae … frementes fibulas tribunicias ex auro geri Plin., miles non virtute se, sed proditione victum fremebat T., palam in agmine fremebant, non se ultra famem, insidias legatorum toleraturos T.; occ. (redko) z nominalnim obj.: godrnjaje, hrupno, srdito zahtevati kaj, dehteti po čem, siliti na kaj: bellum Acc. fr., arma amens fremit V., fremit arma iuventus V.; z ACI: Pedum … omni vi expugnandum ac delendum senatus fremit L.; s finalnim stavkom: fremente … milite, ne suetam requiem … opperiretur T.

howl² [hául] neprehodni glagol
zavijati (volk, veter), rjuti, tuliti; tarnati, tožiti (at, over za)
brneti (radio)

to howl s.o. down prevpiti koga

*hurler [ürle] verbe intransitif, verbe transitif tuliti, rjoveti, rjuti, vpiti, kričati; tepsti se (o barvah)

hurler de douleur, de terreur tuliti od bolečine, od groze
hurler avec les loups (figuré) tuliti z volkovi, delati kot tisti, s katerimi živimo
hurler des menaces tuliti grožnje
ces deux couleurs hurlent ensemble ti barvi se tepeta med sabo
hurler à la lune lajati na luno

īn-fremō -ere, -fremuī (za)mrmrati, (za)kruliti, (za)renčati, (za)rjuti, (za)sopsti, (za)sopihati: aper infremuit V., immane sub irā infremuit leo Sil., Minoia frustra infremuit manus Val. Fl., ense velut stricto quotiens Lucilius ardens infremuit Iuv. je zaškripal; metaf.: bellum infremuit Sil. je privihrala (kakor nevihta).

podrikívati podrìkujēm rjuti, ruliti: podrikuje dvanaest volova

raccō (po nekaterih rokopisih rancō) -āre (onomatop. beseda za tigrov glas; prim. lat. rāna (iz *racsnā?) žaba, stvnem. ruohhōn rjoveti, kričati, tuliti, sl. reči) rjuti, rjoveti, ríčati: Suet. fr.

rèvati rèvēm, rèvi, rèvāh -āše, rȅvao rȅvāla, rȅvūći
1. rjuti, rjoveti: lav revući
2. rigati: pod tovarom magarac ne reve
3. vreti na dan: potok reve strašnom bukom

ríkati rîčēm
1. rjoveti, rjuti, ruliti, rukati, rikati: lav riče; goveda riču; jelen riče; magarac riče
2. rjuti: rikati na koga
3. grmeti: topovi riču

roar² [rɔ:]

1. neprehodni glagol
(o živalih) rjuti, rjoveti, tuliti; kričati, vpiti, vreščati, javkati; ječati (od bolečine); glasno se smejati, krohotati se; (o konju) hripati; (o vodi) bučati, šumeti; (o gromu, topu) grmeti, bobneti, treskati; (o vetru) tuliti, besneti
aeronavtika bučno odvršeti; (o mestih) hrumeti, odmevati (with od)

to roar at s.o. (za)dreti se na koga, nahruliti koga, (za)vpiti na koga
to roar with laughter tuliti od smeha, krohotaje se (za)smejati, (za)krohotati se
the sea roars morje buči

2. prehodni glagol
zakričati, zavpiti, zatuliti, zavreščati, zarjuti (kletvico ipd.)

to roar oneself hoarse do hripavosti se dreti, se izkričati
to roar s.o. down prevpiti, prekričati koga