Franja

rin|iti (-em) poriniti

1. (potiskati) schieben (se sich)

2. s prerivanjem: drängen, drängeln (se sich)

3. (siliti) koga v akcijo ipd.: drängen

4.
riniti se v ospredje sich hervordrängen

5. v nesrečo: rennen
sam je rinil v to er ist selber [schuld] Schuld

6. skozi življenje: sich irgendwie durchschlagen

ríniti to push, to shove

ríniti naprej to push forward
ríniti v nevarnost to run one's head into danger
ríniti z glavo skozi zid (figurativno) to bump (ali to batter) one's head against a (brick) wall
ríniti se skozi to push one's way through, (prebijati se) to rub along

ríniti pousser

riniti se se pousser, se presser, se bousculer
riniti se v ospredje se pousser (ali se glisser, se hisser) au premier rang (tudi figurativno)
riniti se naprej se pousser en avant, se faufiler (pour passer) devant, jouer des coudes, figurativno se mettre en avant (ali en évidence, en vedette)
riniti se za kom (v prostor) chercher à entrer après quelqu'un

ríniti (-em)

A) imperf.

1. spingere, sospingere; spostare:
riniti voziček, kolo spingere il carrozzino, la bicicletta
riniti koga v zakon forzare qcn. a sposarsi

2. pejor.
riniti za kom stare dietro a qcn.

3.
riniti v koga s čim molestare, importunare qcn.
riniti v koga z vprašanji molestare, bombardare qcn. di domande

4. pren. andare incontro a:
riniti v nesrečo, nevarnost andare incontro alla disgrazia, al pericolo

5. pren. andare, migrare:
mladi ljudje rinejo v mesto i giovani migrano verso le città

6. (prebijati se) campare, cavarsela:
kako gre? Nekako še rinemo come va? Si tira a campare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zmeraj svojo rine vuol far valere sempre la sua
riniti proti osemdesetim avvicinarsi all'ottantina
riniti z glavo skozi zid volere l'impossibile, voler raddrizzare le gambe ai cani
gore rinejo v nebo le montagne svettano nel cielo
riniti v ospredje, naprej mettersi in avanti
riniti v najbolj zasebne zadeve ficcare il naso dappertutto
šol. riniti z zadostnim uspehom essere promosso con soli sufficienti
riniti koga naprej raccomandare caldamente qcn.

B) ríniti se (-em se) imperf. refl. spingersi, aprirsi un varco fra; farsi strada

ríniti -em
I.
1. gurati, tiskati: riniti voziček pred seboj
2. probijati se: rastline rinejo iz zemlje
3. gurati se, probijati se: vse življenje nekako rinemo
4. navaljivati na koga: nesramno je rinil vanjo
II. riniti se gurati se, tiskati se: riniti se v ospredje

ríniti empujar; mover hacia adelante ; (voziček) empujar ; (bicikel) llevar a la mano

riniti se v ospredje (fig) hacerse resaltar, ponerse de relieve

ríniti -em nedov., пха́ти пха́ю недок., су́нути -ну недок.

ríniti -nem nedov. a împinge

drängen

1. in eine Richtung: pritiskati, (drücken) riniti, potiskati, potisniti, poriniti, (wegdrängen) izriniti, odriniti; sich drängen prerivati se, gnesti se, durch die Menge: riniti se, preriniti se

2. (antreiben) priganjati (auf/zu k), siliti; figurativ drängen auf opozarjati na nujnost (česa)

3. intransitiv muditi se (es drängt mudi se)

fúrati fûrām (n. Fuhre) nizko pog.
1. furati, voziti, prevažati
2. riniti
3. metati: furati ljude u talase

guràkati -ām po malem porivači, riniti

gúrati gûrām
I.
1. porivati, tiščati: on gura i gura, ali ništa ne izgura; gurati kola
2. suvati, porivati: što me guraš?
3. odrivati: ne guraj me od sebe
4. riniti: njihova neodgovorna vlada gura zemlju u rat; bez koristi guramo naprijed po ovakvoj noći; gurati koga u grob; gurani vlak, voz rinjeni vlak, z lokomotivo zadaj
5. basati: gurati nešto u torbu
6. vsiljevati: gurati komu nešto pod nos
II. gurati se
1. prerivati se: neću se gurati u ovoj gomili
2. riniti se: gurati se k tuđoj zdjeli, zdeli
3. riniti se: gurati se kroz život, iz razreda u razred

nītor¹, nītī, nīsus (starejše nīxus) sum (nītor iz *ni(g)u̯itor, indoev. kor. *kneigu̯h nagniti (nagibati) se; prim. gr. γνύξ z upognjenimi koleni, lat. cōnīvēre, got. kneiwan = stvnem. knīgan = nem. sich neigen; gnitus et gnixus a genibus prisci dixerunt P. F.)

I.

1. opreti (opirati) se, upreti (upirati) se, nasloniti (naslanjati) se na kaj, ob kaj; z abl. ali z in z acc. ali abl.: genibus Pl., L. klečati, laevo in femine Pl., stetit soleatus praetor populi Romani … mulierculā nixus Ci., ut stirpibus suis niteretur Ci., nixa fibris stirpium Ci., niti hastili Ci ali hasta V. podpreti (podpirati) se s kopjem, n. in hastam V. opreti (opirati) se na sulico, baculo nixus O., axis nitens sub pondere V., Nīxus genu Ci. (Arat.) ali in genibus Vitr. (ozvezdje) Niks, Klečeči (gl. Engonasi(n)); abs.: sudans nitendo Poeta ap. Ci., partes aequaliter nituntur Ci.; occ.
a) vzravna(va)ti se, dvigniti (dvigati) se, vzpe(nja)ti se: niti modo et statim concĭdere S., dum consurgit ac nititur, inter manus sublevantium exstinctus est Suet.
b) ustaliti (ustaljevati) se, utrditi (utrjevati) se, držati se, ne umakniti (ne umikati) se: tamen virtute et patientiā nitebantur atque omnia vulnera sustinebant C.
c) stopiti (stopati) (na noge, na kaj): anguem pressit humi nitens V.; podobno: serpens … simul ac primum niti possunt, aquam persequuntur Ci. brž ko začnejo lesti.
d) o napornem telesnem gibanju α) nape(nja)ti se (npr. pri telesnem iztrebljanju): Suet. (Vespasian. 20). β) utruditi (utrujati) se: niti corporibus et ea huc illuc quasi vitabundi aut iacientes agitare S. γ) „truditi se“ = biti v porodnih bolečinah, rojevati, porajati: inceptos tenuerunt carmina partūs: nitor O., de qua pariens arbore nixa dea est O. (prim. Nīxī)
e) (po zraku) zibati se, plavati, viseti, lebdeti: paribus nitens Cyllenius alis constitit V.

2. metaf.
a) opreti (opirati) se, osloniti (oslanjati) se, nasloniti (naslanjati) se na kaj, stati na čem: cuius in vita nitebatur salus civitatis Ci., si quis autem hoc uno nititur, quod sit ignobilis Ci., quod Darii regno ipsorum niteretur dominatio N., nixus in hoc uno novitatis nomine inani Lucr., nitatur quibus fundamentis summa salutis Lucr.
b) zanesti (zanašati) se na koga ali kaj, zaupati komu ali čemu: Carthago nixa duabus Hispaniis Ci., est igitur adulescentis maiores natu vereri exque iis deligere optimos et probatissimos, quorum consilio atque auctoritate nitatur Ci., Galli insidiis non nituntur C., n. animo C., spe Cat. —

II.

1. (upirajoč se) kam (poseb. naprej) siliti, riniti, tiščati: nitere porro H. rini se (naprej), nitor in adversum O. upiram se proti, aquae in interiora nituntur Plin., corporibus et umbonibus niti T.; occ. kam skušati dospeti, vzpeti (vzpenjati) se, popeti (popenjati) se (kvišku), dvigniti (dvigovati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, (z)lesti, vzleteti (vzletati), vzplavati: ardua per loca Pac. fr. ali samo per ardua Cu., fuge credere … in medium summae quod dicunt omnia niti Lucr., quod in medium sint omnia nixa Lucr., sursum nitier (= niti) Lucr., sub ipsos postes nituntur gradibus V., poma ad sidera nituntur V., quot aves motis nitantur in aëra (po nekaterih izdajah in aëre) pennis O., miles rupes oneratus in altas nititur Lucan., quā septimani dum nituntur T.

2. metaf.
a) truditi se, prizadevati si za kaj, skušati doseči, hlepeti, stremeti po čem, gnati se, poganjati se za čim, (po)segati po čem, težiti za čim: quod quidem ni ita se haberet … haud optimi cuiusque animus maxime ad immortalitatem et gloriam niteretur Ci., n. ad sollicitanda civitates C., ad summa Q., ad maiora T., nitimur in vestitum semper cupimusque negata O.; s samim acc.: ut tantam urbem … niti deberet Iul. Val. začeti graditi.
b) prizadevati se (prizadevati si), truditi se, vse moči (vse žile) nape(nja)ti, potezati se, potegovati se, poganjati se za koga, za kaj, za čim, delati pri čem: tantum quiaque nitamur, quantum potest Ci., magnā vi uterque nitebatur C., idem in nitendo, cum semel annuisset, tantā erat curā, ut … N., n. de causa regia Ci., pro libertate nonne summa ope nitemini? S. ali se ne boste … bojevali?, cum pro Laelio niteretur L. ko se je zavzemal za Lelija, niti adversus foedera naturae Lucr. ali contra verum S. ali samo contra niti T. upirati se komu ali čemu, nasproti delati, nasprotovati, nihil contra aliquem n. S. ničesar ne storiti (ukreniti) zoper koga, nihil contra se regem nisurum (po drugih ausurum) existimabat C.; z inf.: gradum proferre pedum Enn. fr., armis de vita certatim dimicare Sis. fr., ut … patriam recuperare niterentur N., prorumpere n. C., qui nitebantur perrumpere impetum fluminis L., summā vi Cirtam inrumpere nititur S., ingenio nitor non periisse meo O., sacra Samothracum visere nitentem obvii aquilonis depulere T.; s finalnim stavkom: unus Miltiadi maxime nitebatur, ut primo quoque tempore castra fierent N., alii praemio inducti singulos ex senatu ambiundo nitebantur, ne gravius in eum consulteretur S., nitenti, ut sensus suos penitus abderet T.; z ACI = poskusiti (poskušati) dokazati: nitamur igitur nihil posse percipi Ci.

Opomba: Imp. act. nītitō: Ci. fr.

pingere^*2 v. tr. (pres. pingo) knjižno (spingere) riniti, poriniti

protúrati pròtūrām
I.
1. prerivati, riniti (skozi)
2. razširjati: proturati lažne glasove
3. razpečavati: proturati robu
II. proturati se prerivati se

puffen suniti, in die Rippen: dregniti; irgendwohin: suniti, riniti, zur Seite: odriniti; Dampfmaschinen: sopihati

push² [puš]

1. prehodni glagol
suniti, suvati, riniti, poriniti, porivati, potisniti, potiskati; priganjati, siliti (to k)
gnati, nagnati, pognati, poganjati, pospešiti, forsirati
figurativno pomagati, podpirati koga; delati reklamo za kaj
sleng prodajati, preprodajati (mamila)

2. neprehodni glagol
poriniti se, porivati se, prerivati se, preriniti se; pošteno se lotiti; prizadevati si, težiti za čem

to push open odpahniti, odpreti
to push one's way ahead (through) preriniti se naprej (skozi)
to be pushed for time (money) biti v časovni (denarni) stiski
to push s.th. on s.o. vsiliti komu kaj
to push s.th. too far gnati kaj predaleč
to push one's fortune izzivati svojo srečo
to push a friend s svojim vplivom pomagati prijatelju

rȉnuti rȉnēm riniti

rȉvati -ām riniti

shove² [šʌv] prehodni glagol
(po)riniti, porivati, vtakniti (into v)
odriniti (off)
potisniti proč
pogovorno postaviti, položiti (on na)
neprehodni glagol
prerivati se, riniti se
navtika odriniti (from the bank od brega)
počasi napredovati (along, past vzdolž, mimo)
prebijati se (through skozi)