-
rilč|ek moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija (majhen rilec) der Rüssel, za vbadanje: der Stechrüssel
-
rílček (žuželk) trompe ženski spol
-
rílček (-čka) m dem. od rilec musetto, grugnetto:
rilček pri čajniku beccuccio della teiera
zool. rilček (podaljšani del glave pri hroščih) stilo
zool. rilček (podaljšano sesalo pri metuljih) spiritromba
-
rílček -čka m rilica: hroščev rilček
-
rílček (žuželk) trompa f
-
bec [bɛk] masculin kljun; nos, rilček (posode); ustnik (pihala), familier usta; zemeljski jezik
bec de brûleur gorilnik
un bec fin sladkosnednež
bec bec de gaz, bec masculin plinska svetilka
coup masculin de bec udarec s kljunom, kavs
prise féminin de bec (familier) prepir
avoir le bec bien affilé imeti dobro namazan jezik
avoir bec et ongles (figuré) biti pogumen, ne se dati (ugnati)
avoir le bec gelé (familier) ne biti odrezav
avoir le bec salé (familier) biti vedno žejen
en avoir jusqu'au bec (familier) biti sit
claquer du bec (familier) biti lačen
clore, clouer le bec à quelqu'un komu usta zamašiti
donner du bec à quelqu'un (familier) poljubiti koga
donner un coup de bec kljuniti, kavsniti
être le bec dans l'eau biti v negotovosti, v pričakovanju
faire son petit bec afektirano se vesti
ferme ton bec! (familier) molči!
frapper du bec contre quelque chose udarjati s kljunom po čem
laisser, tenir quelqu'un le bec dans l'eau pustiti koga v negotovosti
ouvrir le bec (familier) usta odpreti, reči (kaj)
se prendre de bec avec quelqu'un (familier) sporeči se, prepirati se s kom
se rincer le bec (familier) piti
tomber sur un bec (populaire) naleteti na nepredvideno oviro
-
njȗškica ž, njȗškica ž gobček, smrček, rilček
-
rílce rílca, rílceta s, mn. rílca rȉlācā, rȉlica ž rilček
-
rȉličica ž rilček
-
rȉoce s rilček
-
rostre [rɔstrə] masculin ladijski kljun; rilček
les rostres (histoire) (slavnostna) govorniška tribuna; okrasek v obliki (ladijskega) kljuna
-
Rüssel, der, (-s, -) Tierkunde beim Schwein: rilec, Elefant: trobec, beim Maulwurf usw.: rilček, bei Faltern: sesalo, rilček; Technik Metallurgie šoba, pihalica
-
spiritromba f zool. rilček (pri metuljih)
-
Stechrüssel, der, Tierkunde rilček
-
stilo m
1. hist. pisalo
2. gredeljnica (pri tehtnici)
3. igla odjemalne glave (pri gramofonu):
stilo incisore snemalna igla
4. hist. stilet
5. bot. vrat plodnice
6. zool. rilček
-
stylet [stilɛ] masculin kratko bodalo, bodalce; stilet; zoologie rilček
-
trùpčić m kladica, hlodček, rilček: sede kraj ognjišta na dva drvena trupčića
-
рыльце n rilček, smrček; (bot.) brazda;
у него р. в пуху nima čiste vesti
-
хоботок m rilček (žuželk)
-
siphon [sáifən]
1. samostalnik
sesalna natega; sifon, smrk, podvodno koleno
tehnično pokrit, zaprt kanal, cev
(= siphon-bottle) sifonska steklenica, sifonka
zoologija odprtina za dihanje in iztrebljanje pri školjkah; rilček nekaterih žuželk
2. pridevnik
sifonski
3. neprehodni glagol
teči kot iz sifona (iz natege)
prehodni glagol
izsesati, izprazniti; izčrpati (želodec itd.)