Franja

rign|iti (-em)

1. laut aufstoßen, rülpsen

2. osel: iahen

rígniti (-em) perf. glej rigati | rigniti

rígniti -em
1. podrignuti, rignuti: rigne se mi
podrigne mi se
2. zanjakati

rígniti -nem dov. a rage

belch² [belč] neprehodni glagol & prehodni glagol
bruhati, bruhniti, rigati, rigniti; izreči, ziniti

to belch forth (ali out) bruhati (vulkan, dimnik)

pòdrignuti pòdrignē (se) rigniti (se), kolcniti (se): trpa u onaj burag kao u mješinu, sav zabalavio, svaki čas mu se podrigne

roter [rɔte] verbe intransitif rigniti (à table pri jedi, pri obedu); (populaire)

en roter prenašati slabo ravnanje, nevšečnosti, težko se truditi pri delu, garati

ructō -āre -āvī -ātum in dep. soobl. ructor -ārī (prim. lat. ērūgō, gr. ἐρεύγομαι)

1. rigniti (rigati), bruhniti, (iz)bruhati, (iz)bljuvati: alicui in os ructare Pl., cui ructare turpe esset Ci., numquam ructasse Plin., ructans non tam apponis quam obicis cibos Plin. iun.; dep. ructaretur Ci. fr. ap. Fest.; z acc. jedi, po zaužitju katere človek riga ali bruha: qui crudum ructat Cels., stomachus acida ructans Plin., aprum Mart., cuius aves etiam nunc ructor (dep.) Varr.

2. = eructo rigati = rigajoč (iz)bruhati, spraviti (spravljati) iz sebe, dati (dajati) od sebe: cruor ructatus Sil., ructatos ore cruores Sil., calix venerarius, in quem mors aliqua ructarit Tert.; pren.: fumum ructare Pall. izbruhati, izparevati, izpuhtevati, oddajati, širiti; metaf.: versus ructatur (dep.) H., potor Mosellae Tiberim ructas Sid. čeprav piješ Mozelo, bruhaš Tibero = čeprav si Galec, govoriš kot Rimljan = za Galca govoriš odlično latinščino (perfektno latinščino), ructans semideûm propinquitates Sid. kar naprej govoriti, quae Academiis et porticibus Atticis pasta sapientiam ructas Tert., patrio ructata profundo Prud.

rülpsen rigniti

ruttare

A) v. intr. (pres. rutto)

1. kolcniti, kolcati

2. rigniti, rigati

B) v. tr. pren. psovati, zmerjati, govoriti prostaško

rutteggiare v. intr. (pres. rutteggio)

1. kolcniti, kolcati

2. rigniti, rigati

отрыгать, отрыгнуть rigati, rigniti;

aufstoßen^*

1. (öffnen) odsuniti, odpreti

2. aufstoßen auf (aufklopfen) potrkati po, udariti po, zadeti na

3. Technik prevešati, nanašati

4. nach dem Essen: spahovati se, izpahovati se (hrana se izpahuje), aus dem Magen: vračati se; laut aufstoßen rigniti

5. (auffallen) naleteti na (mir ist aufgestoßen... naletel sem na...)

renvoi [rɑ̃vwa] masculin vračanje, vrnitev; odbijanje, odboj; odgoditev, odlog; napotitev; odslovitev; odpust(itev); juridique prenos zadeve drugemu sodniku; familier riganje, spahovanje

renvoi d'une lettre, d'une marchandise vrnitev pisma, blaga
renvoi d'un ouvrier, d'un employé odpust delavca, uslužbenca
renvoi d'une interpeilation à une date ultérieure odgoditev interpelacije na poznejši datum
décider le renvoi d'un élève skleniti odpust, izključitev za učenca
faire un renvoi, (familier) rigniti
le tribunal a prononcé le renvoi du procès à huitaine sodišče je odločilo odgoditev procesa za teden dni

riga|ti (-m) rigniti

1. osel: iahen

2. rülpsen

3. (bruhati) reihern
figurativno osel, ki riga zlatnike der Goldesel, Dukatenesel

ructuōsus 3 (ructus) poln riganja (bruhanja, bljuvanja): ructuosos spiritus geminare Caelius ap. Q. ob vsakem vdihu enkrat rigniti, rigati kar naprej.