Franja

rezati¹ [é] (režem)

1. schneiden (tudi tehnika); (obrezati) beschneiden; (porezati) stutzen, abstutzen; na tenko: schnetzeln (tudi meso); na drobno: häckseln, schnitzeln, papir: schnippeln; na dolžino: ablängen
rezati s srpom sicheln
figurativno valove: furchen ziehen, pflügen

2. agronomija in vrtnarstvo šoto, šparglje itn.: stechen, abstechen

3. tehnika schneiden; trennen, auftrennen
|
ki se dobro reže schnittfest

rezati² [é] (režem) (kastrirati) schneiden, verschneiden, kastrieren

rȅzati rȅžēm
1. rezati: nož dobro reže; rezati salamu, vinograd; vjetar, zima, vino reže
2. rezljati: rezati u drvu, u raboš; nosom rezati u oblake ošabno se nositi

rézati to cut; (pečenko, meso) to carve; (na režnje) to slice; (žagati) to saw; (o mrazu) to pinch, to nip; (skopiti) to castrate, to geld

rézati na kose to cut to pieces
ladja reže morske valove the ship cleaves (ali cuts through) the waves
ta nož ne reže this knife does not cut; medicina (operirati) to operate (koga on someone); (pečat ipd.) to sink, to engrave, arhaično to grave
rézati zavoje (tekač itd.) to cut corners

rézati couper, tailler, trancher ; (kamen) tailler, graver ; (žival) châtrer, castrer, bistourner, couper ; (rušo) couper, enlever à la bêche ; (steklo) tailler

v baker rezati graver sur cuivre
rezati jo kam marcher, aller quelque part
dobro rezati (nož) bien couper (ali trancher), être bien coupant (ali tranchant)
rezati obraz (o vetru) fouetter (ali cingler) le visage
to mi reže srce (figurativno) cela me fend (ali perce) le cœur, cela me navre

rézati (réžem) imperf.

1. tagliare; (na kose) trinciare; (na rezine) affettare:
rezati kruh tagliare il pane
rezati meso tagliare, trinciare la carne
rezati z nožem, s škarjami tagliare col coltello, con le forbici
ročno, strojno rezati tagliare a mano, meccanicamente
pren. ladja reže valove la nave taglia le onde

2. vet. (skapljati) castrare

3. (boleče se ujedati, zajedati) tagliare:
verige so ga rezale v zapestje le catene gli tagliavano i polsi
mraz, ki reže do kosti un freddo pungente, tagliente

4. pren. (prekinjati določeno stanje) tagliare, rompere:
kriki režejo tišino urla rompono il silenzio

5. pren. (biti speljan čez) tagliare:
proga reže pobočje la linea ferroviaria taglia la costa

6. pog.
rezati jo (hitro iti) affrettarsi

7. (peti, igrati) cantare, suonare:
glasba je rezala vesele koračnice la banda suonava allegre marce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vino reže il vino è acidulo
pog. med. rezati koga operare qcn.
pog. rezati ovinek (z avtom) tagliare la curva
igre rezati z adutom tagliare con l'atout, con la briscola
pren. rezati koga ven togliere qcn. dai pasticci
rezati vino tagliare il vino
metal. rezati s plamenom tagliare con la fiamma ossidrica
rezati meglo fendere la nebbia
med. rezati s skalpelom scalpellare
šport. rezati žogo colpire la palla d'effetto

rézati režem
1. rezati, sjeći (se-): rezati z nožem
rezati, sjeći nožem; rezati kruh, les; žaga dobro reže; rezati tobak
2. rezati, presijecati (-se-) cestu, drum na zavojima, okukama: rezati ovinke
3. orezivati, podsijecati, podsecati: rezati trto, drevo
4. vaditi: rezati šoto, rušo
5. krojiti: rezati usnje, tkanino
6. rezati, klesati: rezati kamen; balkon iz rezanega kamna
7. rezati, urezivati, gravirati: rezati v baker
8. rezati: srajca iz hodnega platna ga reže po hrbtu
9. rezati, probadati, žigati: v trebuhu ga reže
10. rezati: veter reže v lica; vino, mraz reže; oster glas reže zrak; godci jo dobro režejo
svirači dobro sviraju
11. sjeći, miješati, mešati razna vina: rezati vino
12. štrojiti, škopiti: rezati bikca, prašička
13. rezati jo kam žurno ići nekud, žuriti nekud

rézati cortar ; (meso) tajar ; (pečenko) trinchar ; med sajar, cortar ; (skopiti) castrar ; (karte) cortar

rezati v les (kamen) grabar en madera (en piedra)
rezati ovinek (o avtu) cortar una curva
rezati vino cortar (ali mezclar) el vino
rezati obraz (o vetru) cortar la cara
rezati zrak (o letalu) cortar el aire
rezati v baker grabar en cobre
mraz je, da kar reže (obraz) hace un frío que corta (la cara)
to mi reže srce esto me parte el corazón (ali el alma)

rézati réžem nedov., рі́зати рі́жу недок.

rézati réžem nedov. a tăia, a tranşa; a decupa

abscheren postriči, odstriči, Technik odrezati, rezati

abstechen^*

1. (abtrennen) rezati, odrezati

2. (ausfließen lassen) Eisen aus dem Hochofen: izpustiti, Wein aus dem [Faß] Fass: iztočiti; Wein: pretakati, pretočiti

3. (töten) Tiere: klati, zaklati

4. (ausstechen) einen Gegner: prekositi, prekašati; abstechen von/gegen izstopati od, kontrastirati z

abstutzen porezati, rezati; Schwanz: kupirati

auftrennen rezati, razrezati, Nähte: parati, sparati

beschneiden^* obrezati, porezati, rezati; Haare, Nägel: striči, postriči, pristriči; einen Stoff: obrezati, obrezovati, prirezati, prirezovati; Rechte, die Freiheit: kratiti, krniti, okrniti; Ausgaben, Löhne: pristriči, reducirati

brázdati -am
I.
1. brazdati, brazditi, orati: ves dan brazdati na njivi
2. brazditi, rezati, parati ostavljajući trag: parnik brazda morje
3. brazdati, zbrčkavati: obraz mu brazdajo temne gube
II. brazdati se brazdati se, dijeliti (de-) se: oplojeno jajčece se brazda

burilar (z)bosti, (v)rezati

caedō -ere, cecīdī, caesum (prim. lat. cāia, cāiāre, ancaesa, caedēs, caementum, caelum dletce, caestus)

1. biti (bijem), udariti (udarjati) koga, kaj, na kaj, po čem, tolči, tepsti, suniti (suvati): calcibus, pugnis aliquem Pl., calcibus arva V., ianuam saxis Ci., silicem rostro L. ali sacrum lapidem rostro L. kljuvati, hastili tergum alicuius L., populum saxis H. metati kamenje, aliquem valide Sen. rh., femur, frontem, pectus, discipulos Q., uxorem Aug.; pren.: stimulos pugnis caedere Pl. = z neumno upornostjo povečati zlo; pren. (v sramotilnem pomenu) dregati v kako osebo = nečistovati: Cat., Tert.

2. bičati, šibati: aliquem verberibus Pl., Ter., nudatos virgis caedunt L., qui damnatus erit,... virgis ad necem caedetur Ci., eum servi publici loris ceciderunt Ci., ille flagellis ad mortem caesus H., ferulā caedere aliquem H., consul a patre flagris aliquando caesus Q., loris bene caesus Gell.; pren.: aliquem verbere surdo caedere Iuv.

3. (les idr.) sekati, posekati, izseka(va)ti, odseka(va)ti, robiti; z zunanjim obj.: lignum Pl., arbores Ci., L., Cu., arboris auctum Lucr., silvam C., O., Suet., silvas Lucr., Ligurum vineas L., nemus O., caesis lucis Ci., caeditur et tilia... altaque fagus V., ripis fluvialis arundo caeditur V., robur Ci., robora O., pinum Col.; saginam Pl., cervicem alicuius L., volutam Virt. izsekati; rūta (et) caesa, gl. ruō; (listje, vejevje idr.) rezati, porezati, odrez(ov)ati, obrez(ov)ati: frondem Ca., falce comam (vitis) Tib., fenum Col. (po)kositi; occ. z zobmi raztrg(ov)ati, zgristi, zglodati: tineae omnia caedunt Luc. ap. Non., socios caedebant dentibus apri Lucr.; pren.: vineta sua caedere H. sam sebi trsje porezati = sam sebi škodovati; z notranjim obj.: sekaje obdel(ov)ati, obseka(va)ti, režoč pristrojiti, (pri)krojiti: materiam (tesarski les) C., Cu., palos Col., toga... apte caesa Q.; pren.: caedere sermones (= κόπτειν τὰ ῥήματα) Ter. govoričiti, kramljati; (kamenje) lomiti, nalomiti, rezati, narezati: lapis aliqui caedendus et apportandus fuit Ci., (murus) latius quam qua caederetur, ruebat L., c. montes in marmora Plin., caesis montis medullis Cat.

4. razseka(va)ti, razbi(ja)ti: securibus humida vina V., dolabris vasa Cu., cucurbitam minutim Gell.; pren.: oratio caesa Corn., M. presekan govor (o brezvezju); subst. pt. pf. caesum -ī, n odsek = odstavek (v govoru): nonnullis caesis interrupta oratio M.

5. (ljudi) (po)sekati, (po)klati, pobi(ja)ti, ubi(ja)ti, usmrtiti (usmrčevati), poseb. voj. o posameznem sovražniku ali sovražni vojski pobiti, pogosto = poraziti: gladiis eductis... caedere incipiunt eius servos Ci., patre proclamante se filiam iure caesam iudicare L., advena virgineo caesus ut ense cadat O., caeduntur vigiles V., ipse in eo proelio caesus est N., in acie caesus Cu., exercitus caesus fususque Ci., tot legionibus caesis Ci., quod... legiones nostras cecidere L., c. consulem exercitumque L., Pyrrhumque et ingentem cecidit Antiochum Hannibalemque H. je porazila; pesn. (enalaga): caeso sparsurus sanguine flammam V. krvavo pobitih, caesi corporum acervi Cat. kupi pobitih (trupel); occ. umoriti: qui... responderit iure caesum (Ti. Gracchum) videri Ci.

6. (živali, žrtve) (za)klati, poklati, žrtvovati: caedit greges armentorum reliquique pecoris Ci., c. bidentes, iuvencos V., agnam H., boves O., caprum Baccho V., Silvano porcum Iuv., victimam L., victimas Ci. ep., T., deorum mentes hostiis caesis placare Ci.; od tod preg.: inter caesa et porrecta Ci. ep. (gl. porriciō); occ. živali na lovu pobi(ja)ti, ubi(ja)ti, postreliti, postreljati: (cervos) graviter rudentēs caedunt V.

Opomba: Vulg. pf. caedērunt: It., Aug.

carve [ka:v]

1. prehodni glagol
rezljati, klesati, rezbariti, izklesati; rezati, sekati
figurativno ustvariti, ukrojiti, izdelati

2. neprehodni glagol
rezbariti, klesati, rezati

everyone must carve (out) his own fortune vsak je svoje sreče kovač

castrar kastrirati, skopiti, rezati; obrezovati (veje); pohabiti, pokvečiti; oslabiti