verde
A) agg.
1. zelen (tudi ekst.):
zona verde urban. zeleni pas, zeleno območje
diventare, farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia pozeleneti od zavisti, strahu, jeze
2. ekst. zelen, nezrel
3. ekst. zelen, svež (drva)
4. pren. zelen, mlad
5. pren. krepek, čil
6. zelen, ki zadeva kmetijstvo:
piano verde zeleni plan
B) m
1. zelenilo, zelena barva
2. zeleni del:
essere al verde pren. biti popolnoma suh, brez prebite pare
3. ekst. zelenje, vegetacija; urban. zelenje, zelena površina:
verde attrezzato urban. rekreacijska površina
verde pubblico mestno zelenje
4. pren. moč, mladostnost:
essere nel verde degli anni pren. biti v najboljših letih
5. avto zelena barva (semaforja)
6. kem., miner. zelena spojina; zeleni mineral:
granato verde zeleni granat
verde rame zeleni volk