Franja

redk|ev [ê] ženski spol (-ve …) rastlinstvo, botanika der Rettich (poletna Sommerrettich, zimska Winterrettich, njivska der Hederich)

redkev samostalnik
1. Raphanus (rastlina) ▸ retekSopomenke: redkvica
Povezane iztočnice: bela redkev, njivska redkev, oljna redkev, vrtna redkev, črna redkev

2. (plod) ▸ retekSopomenke: redkvica

rédkev botanika radish

rédkev -kve ž rotkva: rdeča, črna redkev

rêdkev botanika radis moški spol

rdeča (črna) redkev radis rouge ali rose (noir)

rêdkev (-kve) f vrtn. rafano, ravanello (Raphanus sativus)

rêdkev bot rábano m blanco

rêdkev -kve ž., ре́дька -и ж., тільки одн.

bela redkev stalna zveza
botanika Raphanus sativus (rastlina) ▸ jégcsapretek, fehér retek

črna redkev stalna zveza
botanika (rastlina) ▸ fekete retek

njivska redkev stalna zveza
botanika Raphanus raphanistrum (rastlina) ▸ repcsényretek

oljna redkev stalna zveza
botanika (rastlina) ▸ olajretek

vrtna redkev stalna zveza
Raphanus sativus (rastlina) ▸ kerti retek
Sopomenke: redkvica

rábano moški spol redkev; korenina redkve

rábano picante hren
tomar el rábano por las hojas (fig) konja pri repu obdrzdati
eso me importa un rábano to mi je vseeno

radicina f

1. pomanjš. od ➞ radice koreninica

2. bot. (ravanello) redkev (Raphanus sativus); (radichetta) stranska korenina

rādīcula -ae, f (demin. rādīx)

1.
a) korenček, koreninica, koreničica: Ci., Col., Plin., mali Punici tenues radiculae Cels.
b) pren. „korenina“ = najnižji, najspodn(j)ejši del kot osnova, temelj, držalo, oprijemalo česa: pilorum radiculae Cels., acrochordon nulam radiculam relinquit Cels.

2.
a) bot. milnica (Gypsophila struthium Linn.): Plin.
b) bot. redkev, poseb. redkvica (Raphanus sativus Linn.): Col., Cels.

radish [rǽdiš] samostalnik
botanika redkev

horse radish botanika hren

rādīx -īcis, f (iz indoev. kor. *u̯r̥d-; prim. gr. ῥάδῑξ -ῑκος vej(ic)a, šiba, ῥάδαμνος mladika, ῥαδινός, [ajol. βράδινος] vitek, uren, ῥαδαλός hitro zrasel, vitek, ῥίζα [iz *Ƒρίδi̯α, lezboško βρίσδα] korenina, got. waúrts = stvnem. wurz rastlina, zel = nem. Wurz, Wurzel, lat. rāmus, radius, tuj. v stvnem. retih, nem. Radieschen in Rettich, tuj. v sl. redkev)

I. koren, korenina, korenika dreves, rastlin: Plin. idr., radīces palmarum agrestium Ci., radicibus eruta pinus V., agere radicem ali radices Varr., O., Ci. korenine = capere (radicem) radices Ca. pognati (poganjati); occ. užitni koren: Sen. ph., Cels. idr., genus radicis, quod appellatur chara C., radix dulcis Cels. sladki koren, radix lanaria Col. milnica (prim. rādīcula 2. a), Syriaca Col. redkev, redkvica; poseb. redkev, zlasti redkvica: Cels. idr., radices lassum pervellunt stomachum H., intiba et radix O. —

II. metaf. koren, korenina =

1. najnižji, najspodn(j)ejši del kake stvari, s katerim se drži česa drugega: Cels., Petr., Plin. idr., linguae O., silex avolsa imis radicibus V., humilis radix insulae Plin. iun. plitki temelji, pluma in cutem radices egerat O.

2. montis, collis radix in pl. radices podgorje, vznožje: N., Cu., Mel., Petr. idr., sub (ob) ipsis radicibus montis C., Massici, Caucasi radices Ci., Pyrenaei Plin.

3. radix virīlis moško spolovilo, penis: Cael. (v rokopisih ni razvidno ali gre za radix ali radius virilis).

4. a radicibus (od temeljev, povsem, popolnoma) evertere domum Ph.

5. vir, izvor, izvir(ek), začetek, deblo, rod, pokolenje: patientiae Ci., Marium ex iisdem, quibus nos, radicibus natum Ci., Apollinis radix Plin. pokolenje, rod; o etimološkem izvoru: Varr.

6. močno dno, trden temelj: Pompeius eo robore vir, iis radicibus Ci. ep. ki tako trdno stoji.

rafano m bot. redkev (Raphanus sativus)

raphanus -ī, f in m (gr. ῥάφανος) redkev:

1. f = brassica zelje, kapus: Pall.

2. f, m = gr. ῥαφανίς redkev, redkvica: Varr., Col., Plin.; to so zasačenim zakonolomcem za kazen zatlačili v zadnjik: quem attractis pedibus patente porta percurrent raphanique mugilesque Cat.