Franja

redi|ti¹ (-m) ordnen

redi|ti² (-m) (povečevati težo) nahrhaft sein; nezaželeno: dickmachen, ein Dickmacher sein

redi|ti³ (-m) živali: halten, züchten
rediti v kletki/kletkah käfigen, im Käfig halten
figurativno rediti kačo na prsih eine Natter am Busen nähren

redíti to rear (perutnino, živino fowls, cattle); (ovce) to breed; to bring up, to raise; to foster

redíti se to run to fat, to fatten, to grow stout, to grow fat; to put on flesh
on se redí he is getting stout

redíti nourrir, alimenter ; (živali) élever, faire l'élevage de, engraisser ; (biti redilen) être nutritif (ali nourrissant)

rediti se se nourrir, se sustenter de quelque chose, vivre (ali subsister) de quelque chose; grossir, prendre de l'embonpoint, engraisser
rediti gada na prsih (figurativno) réchauffer (ali nourrir) un serpent dans son sein

redíti (v red devati) mettre en ordre, ranger, régler

redíti (-ím)

A) imperf.

1. nutrire, allevare:
rediti govedo, konje allevare bovini, equini

2. ingrassare:
rediti prašiča ingrassare il porco

3. ekst. ingrassare:
kruh, sladkor redi il pane, lo zucchero ingrassa

4. (preživljati, vzdrževati) allevare, mantenere:
s temi dohodki komaj redi družino con quegli introiti riesce a malapena a mantenere la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. rediti gada na prsih scaldare una serpe in seno
pren. nima drugega dela, kot da redi trebušček non ha nient'altro da fare che mettere su pancia
sedeti v zaporu in rediti uši stare in prigione a nutrire i pidocchi

B) redíti se (-ím se) imperf. refl. ingrassare; star. (razvijati se) crescere; pren.
rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri

redíti -ím, redi -ite, redil -a
1. hraniti, ishranjivati, izdržavati: rediti otroke, živino
2. gajiti, odgajivati: rediti gada na svojih prsih
gajiti zmiju na grudima
3. gojiti, toviti: rediti vola za prodajo; fant se redi
dječak deblja

redíti -ím, redi -ite, redil -a redati, slagati u redove: kosci redijo travo
kosci prave otkose; snopi se redijo za žanjicami
iza žetelica ređaju se snopovi

redíti nutrir; alimentar ; (živali) criar

biti redilen ser nutritivo
rediti gada na prsih (fig) criar la sierpe en el seno
rediti se engordar, echar carnes

redíti -ím nedov., виро́щувати -щую недок., годува́ти -ду́ю недок., вигодо́вувати -до́вую недок.

redíti -ím nedov.
1. a creşte
2. a îngrăşa

redíti se a se îngrăşa

réditi -im rijediti, rediti, prorjeđivati, razrjeđivati (-re-)

redi|ti se (-m) zunehmen, dick werden
hitro/malo se rediti ein guter/schlechter Futterverwerter sein

posvečeváti -újem
1. zaređivati, rediti, rukopolagati: posvečevati za duhovnike
2. svetkovati: posvečevati praznike in nedelje
3. posvećivati, svetiti: posvečevati vodo, cerkve

délo (-a) n

1. lavoro; opera:
fizično, umsko delo lavoro manuale, intellettuale
kvalificirano delo lavoro qualificato
vreči se na delo buttarsi a lavorare
zagristi, zakopati se v delo darsi con accanimento a un lavoro
prenehati z delom finire, smettere di lavorare
začeti z delom cominciare a lavorare; cominciare un lavoro

2. (trud, napor) fatica, sforzo

3. (delanje, vezanje na neko področje) lavoro, opera, attività:
pedagoško, politično delo opera pedagogica, attività politica
pisateljsko delo opera, attività letteraria

4. (kar se uresničuje z delom) lavoro:
važno, zahtevno delo lavoro importante, impegnativo
gradbena, mizarska, obrtniška, vzdrževalna dela lavori edili, di falegnameria, artigianali, di manutenzione
hišna dela (opravila) lavori domestici, faccende

5. (kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju) opera; lavoro; prodotto:
dramska, pesniška, literarna dela opere drammatiche, poetiche, letterarie
(izdelek) industrijsko, ročno delo prodotto industriale, manufatto

6. (zaposlitev, služba) lavoro:
dobiti, iskati delo trovare, cercare lavoro
biti brez dela essere senza lavoro
odpustiti koga z dela licenziare qcn.
priložnostno, redno, sezonsko delo lavoro occasionale, saltuario, lavoro regolare, stagionale
honorarno, nadurno delo lavoro straordinario, a cottimo
dela prosti dnevi giornate non lavorative
izostanek od dela assenza dal lavoro
kmečko delo lavoro agricolo
delo v rudniku lavoro in miniera
delo pri stroju lavoro a una macchina

7. fiz. lavoro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. delitev dela divisione del lavoro
zal. izbrano delo opere scelte
zal. zbrano delo opera omnia
prisilno delo lavori forzati
delo ne more čakati il lavoro è urgente
propaganda je opravila svoje delo la propaganda ha raggiunto i suoi obiettivi
živeti od dela svojih rok vivere dei frutti del proprio lavoro
ne prijeti za nobeno delo non voler lavorare, essere uno sfaticato
(kaj) biti na delu agire, essere all'opera
(kaj) biti v delu starsi finendo
(kaj) biti nekoga delo essere opera di qcn.
delo gre (komu)
od rok il lavoro procede veloce
rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
mitol. Herkulova dela le fatiche di Ercole
delo skupščine i lavori dell'assemblea
delo na domu lavoro a domicilio
delo na črno lavoro nero
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
javna dela lavori pubblici
kazalo del in avtorjev indice delle opere e degli autori
to je delo mojih rok è opera delle mie mani
poročati o svojem delu rendere conto del proprio operato
jur. delo (in plačilo) sodnega izvedenca vacazione
šol. delo za določen čas precariato
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
po delu plačilo chi ben lavora, ben raccoglie

drž|ati¹ (-im) prijeti

1. halten (za an, za roko an/bei der Hand); (tudi v pomenih: zadrževati, vzdrževati, braniti vojska, ne prelomiti (besede), ne puščati - posoda, trajati - vreme, ne popustiti - žebelj); -halten (odprto [offenhalten] offen halten, zaprto zuhalten, toplo [warmhalten] warm halten, hladno kühlhalten, na kratko (z denarjem) [kurzhalten] kurz halten, [knapphalten] knapp halten, naravnost [geradehalten] gerade halten, navzgor emporhalten, narazen [auseinanderhalten] auseinander halten, skupaj zusammenhalten, [beieinanderhalten] beieinander halten, figurativno [zueinanderhalten] zueinander halten, stran od česa abhalten von, weghalten, v negotovosti hinhalten, pod kaj unterhalten)
držati dieto Diät halten
figurativno držati gobec den Mund halten, die Klappe halten
držati korak (z) Schritt halten (mit), Tritt halten (mit), mithalten (mit)
figurativno držati na povodcu gängeln, am Gängelband führen
držati položaj die Stellung halten
držati proč od sebe figurativno sich vom Leibe halten
držati razdaljo (od) Abstand halten von
figurativno držati s kom stehen zu (jemandem), (jemanden) unterstützen, es mit (jemandem) halten
držati smer pri vožnji: Spur halten, pri plovbi: den Kurs halten
držati takt taktfest sein, Takt halten
držati v tajnosti geheim halten, nichts verlauten lassen von
figurativno držati v šahu in/im Schach halten
figurativno držati na vajetih (brzdati) zügeln
držati v dobrem stanju gut in [Schuß] Schuss halten
držati pesti za koga (jemandem) die Daumen drücken
trdno držati fest halten, figurativno fest im Griff haben
držite tatu! haltet den Dieb!

2. steber: tragen, stützen

3.
držati se sich halten, sich anhalten, sich festhalten (za an)
držati se drug drugega aneinander festhalten
držati se ob strani sich abseits halten
držati se stran od česa/koga (einer Sache/jemandem) fernbleiben

4.
Drži se! Nicht nachlassen!
| ➞ → držati se¹, ➞ → imeti (govor, predavanje, v zalogi), ➞ → gojiti/rediti (živali), ➞ → križem

gád zoologija vipère ženski spol , aspic moški spol , serpent moški spol (venimeux)

gad ga je pičil il a été mordu (ali piqué) par une vipère
rediti gada na prsih (figurativno) réchauffer une vipère (ali un serpent) dans son sein

gàd zoologija viper, adder; pesniško asp

rediti gàda na prsih figurativno to nurse (ali to cherish, to nourish) a viper in one's bosom

gàd (-áda) m

1. zool. vipera comune (Vipera aspis); ekst. vipera, serpente, serpe:
gledati se kot dva gada guardarsi in cagnesco
pren. gojiti, rediti gada na prsih scaldare una serpe in seno
zool. navadni gad marasso (Vipera berus)

2. pog. pren. (podjeten človek) vecchia volpe, uomo pieno di risorse