Franja

reši|ti¹ [é] (-m) reševati

1. retten (vor), pred čim: erretten vor; izpod ruševin, plazu, iz rudnika, vode: bergen
rešiti ven hinausretten, herausretten (aus)
rešiti iz retten aus, herausretten aus
rešiti pred retten vor, pozabo, smrtjo: dem Vergessen/Tod entreißen
(obvarovati) bewahren (vor)

2. (odrešiti) erlösen (von)
reši nas hudega erlöse uns vor dem Bösen

reši|ti² [é] (-m) reševati naloge, probleme, težave: lösen; matematika naloge: auflösen, uganke: lösen

reši|ti³ [é] (-m) reševati spis: erledigen; prošnjo: bescheiden (negativno abschlägig), ein Gesuch erledigen

rešíti to save, to rescue; (osvoboditi) to deliver; to redeem; (na morju) to salvage; (nalogo itd.) to solve

rešíti svojo čast to save (oziroma to vindicate) one's honour
rešíti si kožo (figurativno) to save one's skin
rešíti se (znebiti se) koga to get rid of someone
rešíti skrivnost, problem to solve a mystery, a problem
rešíti situacijo to retrieve the situation
rešíti uganko to solve (ali to work out, to puzzle out) a riddle
rešíti komu življenje to save someone's life
rešíti svoj ugled to save one's reputation
rešil sem ga bede I saved him from utter poverty
zdravnik upa, da ga bo rešil the doctor hopes to pull him through
rešili so ga, da ni utonil he was saved from drowning
rešíti si glavo (figurativno) to save one's bacon
rešíti se to save someone, to be saved (ali rescued, delivered), to come off unscathed, to get away with a whole skin
komaj, za las se rešíti to have a narrow escape, to escape by the skin of one's teeth
reši se, kdor se more! every man for himself!, run for your lives!

rešíti

rešiti se se sauver, se délivrer, se libérer, se dégager, s'affranchir
rešiti se koga se débarrasser de quelqu'un
reši se, kdor se more! sauve qui peut!
ugodno rešiti prošnjo faire droit à une demande

rešíti i réšiti -im, reši, -ite, rešil -ila
I.
1. spasiti, spasti, izbaviti: rešiti človeka iz velike nevarnosti; rešiti komu življenje
2. riješiti, rešiti, razriješiti, razrešiti: rešiti enačbo, nalogo, uganko
3. osloboditi: rešiti koga iz ječe
4. riješiti, rešiti: rešiti akt, vlogo, prošnjo
II. rešiti se
1. spasiti se, spasti se, izbaviti se
2. otarasiti se, osloboditi se, riješiti se, rešiti se: rešiti se sitnega človeka; rešiti se skrbi
otresti se briga; rešiti se dolgov

rešíti salvar (pred de) ; (problem) solucionar; resolver ; (uganko) adivinar; encontrar la solución (de)

rešiti se salvarse, ponerse en salvo
rešiti (se) česa librar(se) de a/c
rešiti se z begom salvarse huyendo
reši se, kdor se more! ¡sálvese quien pueda!
rešiti položaj salvar la situación
rešiti koga iz nevarnosti salvar a alg de un peligro
ugodno rešiti prošnjo despachar favorablemente (ali dar curso favorable a) una solicitud; atender (ali estimar) una solicitud

rešíti réšim dov., порятува́ти -ту́ю док., спасти́ спасу́ док., урятува́ти -ту́ю док.

rešíti réšim dov.
1. a salva, a scăpa
2. a resolva; a solutiona

reši|ti se [é] (-m se) reševati se sich retten (vor), davonkommen, (ostati živ) mit dem Leben davonkommen, smrti, nesreče: dem Tod/Unglück entrinnen; pred čim: sich erretten (vor); (obvarovati) sich bewahren vor; iz zadrege z izgovarjanjem: sich herausschwindeln (aus)

rešíti (se) (-im (se)) perf., perf. refl. glej reševati | rešiti (se)

absolver [-ue-] oprostiti, odvezati, odvezo dati, odpustiti; (raz)rešiti; popolnoma izvesti ali opraviti

absolvō -ere -solvī -solūtum

I. rešiti, odrešiti (odreševati), odvez(ov)ati: asinum Ap., canem Amm., valvas Ap. odpreti, ranis. . . intima (lingua) absoluta a gutture Plin., absolutus (lapis) segmenti modo Plin.

— II. pren.

1. oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati): aliquem regni suspicione L., is demum annus populum Rom. longo. . . bello absolvit T., se a Fannio iudicio (s sodno razsodbo) absolvere ali iudicio absolvi a Fannio Ci.; z gen.: timoris Sen. ph., tutelae absolvi Icti. odvezati se; occ. (sodno) oprostiti (oproščati) česa (naspr. damnare, condemnare, punire); abs.: bis Catilina absolutus Ci., servus omnibus sententiis (soglasno) absolvitur Ci., iudicio absolvi Ci.; z gen.: improbitatis Ci., maiestatis absoluti sunt permulti Ci., abs. iniuriarum Corn., adulterii T., rei facti egregie absolvuntur L., capitis N.; z abl.: reos culpā, se peccato O., ambitu absolutus Ci., absolvere aliquem crimine stupratae matris familiae L. ali commotae crimine mentis H.; z de: de praevaricatione Ci.; z dat.: absolvit Veneri, sibi condemnat Ci.; fidem absolvit T. odpustil jim je njihovo zvestobo.

2. izpustiti (izpuščati), odpustiti (odpuščati) koga, odpraviti (odpravljati) koga: hunc non uno absolvam die Pl., te absolvam brevi Pl., hoc primum te absolvo Pl. to ti najprej povem; occ. upnika „odpraviti“ = zadovoljiti, plačati ga: aliquem Pl., Ter., creditorem Icti.

3. dovršiti (dovrševati), (do)končati, izvesti kaj do konca (naspr. incohare): pensum suum Varr., promissa Varr. izpolniti, picturae partem incohatam Ci., instituta Ci., quid est, quod ab eo absolvi et perfici debeat? Ci., abs.: tectum Ci., tecta urbis Cu., opera C., absolve beneficium tuum L. izpopolni svojo zaslugo; poseb. pripovedovaje kaj odpraviti, opraviti, (raz)rešiti: de Catilinae coniuratione paucis absolvam S., cetera quam paucissimis absolvam S.; abs.: quod quaerendum mihi occurrit Macr. — Od tod adj. pt. pf. absolūtus 3, adv. -ē

1. dovršen, popoln: T., neque appellatur vita beata nisi perfecta et absoluta Ci., illud officium perfectum atque absolutum est Ci., abs. conversiones Ci. periode, omnia profluenter, absolute, prospere Ci., absolute vivere Ci. moralno popolno.

2. neomejen, neodvisen, določen, brezpogojen, absoluten: causa Ci., necessitudo simplex et absoluta Ci., donatio Icti., absolute inscriptum esse Plin. brez pristavka, naravnost, absolute respondere Icti. določno, brezpogojno, dicere Amm., Aus. brez okolišenja; od tod gram.: nomen absolutum Prisc. brez atributa razumljivo (npr. deus), verbum Prisc. brez sklona ob sebi, adiectivum Q. ki stoji v osnovni stopnji, pozitivu, absolute proferre verba transitiva Prisc. brez sklona, absolutno.

abstrahō -ere -trāxī -trāctum

1. odvleči, odvlačiti, proč (z)vleči, s silo odvesti, ugrabiti (ugrabljati), iztrg(ov)ati: Lucr., Cu., Plin. idr., navem remulco C., abstractae boves V., abst. iumenta L., cunctantem vi abstracturus L. Izhodišče: aliquem hinc secum Ter., illum inde O.; pesn. s samim abl.: invitas gremio genitoris O.; s praep.: aliquem e gremio ... patriae Ci., naves e portu, iumentum ex agmine, aliquem ex oculis hominum L.; aliquem de matris complexu Ci., aliquem de thalamis O.; aliquem a penetralibus L., suos ab se liberos abstractos dolebant C. Smer: Britannia ... retro abstrahit latera Mel. zamika nazaj; abst. liberos in servitutem C., diversa in pascua natam O.; abstrahi ad capitale supplicium Cu.

2. pren.
a) ločiti, odločiti (odločevati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjati). Izhodišče: vix me hinc abstraxi Ter. sem se umaknil; s samim abl.: Germanicum suetis legionibus T. frumento ac commeatu abstractus C. ločen od dovoza žita, ki se mu je zaprl dovoz žita; s praep.: tum (animus) ... se a corpore abstrahet Ci. se osvobodi telesa, animus a corpore abstractus Ci.; ex tanto comitatu clarissimorum virorum aliquem abstrahere Ci. izključiti (izključevati). Smer: abstrahi in partes S., O. (raz)cepiti se v stranke, pecunia a bono in pravum abstractus S. zavedên, prim.: nisi eum maioris gloriae cupiditas ad bellicas laudes abstraxisset Ci. če ga ne bi zanesla.
b) occ. α) odvrniti (odvračati), odstaviti (odstavljati), odvabiti (odvabljati): me a Glycerio Ter., copias a Lepido Ci. izneveriti Lepidu. β) siloma odvrniti (odvračati), zadrž(ev)ati, kratiti komu kaj, ovirati, zavreti (zavirati): a rebus gerendis senectus abstrahit Ci., me forensis labor ab illa cogitatione abstrahebat Ci., is ab hoc impetu abstractus consilio et copiis Caesaris Ci., rationem reddere aventem abstrahit invitum patrii sermonis egestas Lucr., Datames, etsi a maiore re (podjetja) abstrahebatur N., ingressos in castra ab direptione abstr. L. γ) rešiti, osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati) koga česa: a bonis, a malis Ci., se a sollicitudine, se a consuetudine Ci. — Od tod adj. pt. pf. abstrāctus 3 odmišljen, abstrakten: Isid.

Opomba: Star. inf. pf. abstrāxe: Lucr.

adimō -ere -ēmī -emptum (ad in emere) k sebi vzeti, jemati, od tod

1. komu kaj vzeti, jemati, odvze(ma)ti: nox diem adimat Pl. = dan bi bil prekratek, multa ferunt anni venientes commoda secum, multa recedentes adimunt H. vzamejo s seboj, si suum munus, qui dedissent, adimere velint L., navibus, mancipiis, mercibus ademptis Ci., aut exercitus adimendus aut imperium dandum fuit Ci.; z abstraktnim obj. odvze(ma)ti kaj, rešiti (reševati) česa: Iuppiter, ingentīs qui das adimisque dolores H., adim. multos dolores et poenas Ci., ignominiam, luctum Ci.; z dat.: canibus vincula O. sneti, pecuniam si cuipiam fortuna ademit Ci., ademit nobis omnia, quae nostra erant propria Ci., reddite civitatem (državljanstvo), cui ademistis Ci.; redko z a(b): cum iste a Syracusanis, quae ille calamitosus dies reliquerat, ademisset Ci.; occ. odvze(ma)ti = prepoved(ov)ati: adimere alicui litoris aditum Ci., reditum, nomen virgineum O.; pesn. z inf.: adimam cantare severis H., ademit posse reverti O.

2. pesn. (o stvareh) ugrabiti, oropati: regnis exsul ademptis V., monstrum ..., cui lumen ademptum V.

3. (o osebah) iztrgati, ugrabiti, nasilno odvzemati, nasilno jemati: virgo, quae ... puellas audis adimisque leto (dat.) H., nolite (mihi) adimere eum, cui rem publ. cupio tradere incolumem Ci.; (o smrti) ugrabiti, pograbiti, pobrati, vzeti: hanc nisi mors mihi adimet nemo Ter., si illam ... mihi adempsit (= ademerit) Orcus Pl.; od tod pesn. evfem. ademptus = mrtev: Celsus ademptus O., urges flebilibus modis Mysten ademptum H.

adivinar naprej videti, vedeževati, prerokovati; uganiti, rešiti (uganko)

answer² [á:nsə ameriško ǽnsə]

1. prehodni glagol (to)
odgovoriti, odgovarjati; ustrezati, uslišati, izpolniti (prošnjo); rešiti (vprašanje)

2. neprehodni glagol
odgovoriti; posrečiti se; jamčiti, biti odgovoren; biti pokoren

to answer the bell (ali door, door bell) iti odpret vrata
to answer a bill of exchange izplačati menico
to answer a call odgovoriti po telefonu, odzvati se klicu
to answer a debt poravnati dolg
it doesn't answer ni vredno
to answer s.o.'s expectations izpolniti pričakovanja koga
to answer in law odzvati se vabilu sodišča
money answers all things denar vse zmore
to answer to the name slišati na ime
to answer a prayer uslišati molitev
to answer the purpose ustrezati namenu
to answer a question odgovoriti na vprašanje
to answer a riddle rešiti uganko
to answer a summons odzvati se vabilu
to answer back ostro zavrniti
to answer up hitro odgovoriti

auflösen

1. in einer Flüssigkeit: topiti, raztopiti, raztapljati (sich se), sich razpustiti se

2. sich auflösen Menschenmenge: raziti se, razpršiti se, Wolke, Nebel: razpršiti se; (zerfallen) razpadati, razpasti; sich in nichts auflösen razbliniti se

3. einen Knoten: razvezati, razvozlati, Geflochtenes: razplesti, eine Form: razkrojiti, razvezati, ein Bild im Raster: razstaviti; Textilwesen rahljati

4. eine Ehe: razvezati, ein Kloster, Parlament, einen Verein: razpustiti, ein Konto: likvidirati, ukiniti, eine Tätigkeit: opustiti

5. sich auflösen in izteči se v, preiti v

6. ein Rätsel, eine matematische Aufgabe: rešiti, reševati, ein Rätsel: razvozlati; sich auflösen Mathematik Aufgabe: iziti se

bergen reševati, rešiti, archäologisch: najti, izkopati; in sich bergen skrivati, vsebovati, eine Gefahr: das birgt ...: tu tiči nevarnost

bring off prehodni glagol
odnesti, odpeljati; imeti uspeh; odsvetovati, odvrniti, rešiti