Franja

rdečic|a ženski spol (-e …) die Röte, die Rötung
rdečica od sramu die Schamröte
medicina svinjska rdečica der Rotlauf

rdečíca (zardelost) blush; flush

svinjska rdečíca veterina swine erysipelas
rdečíca ga je oblila he went red, (od sramu) he blushed for shame, (od jeze) he flushed with anger
rdečíca ji je oblila obraz a blush suffused her cheeks

rdečíca rougeur ženski spol , rouge moški spol ; (svinjska bolezen) rouget moški spol

rdečica od jeze (od sramu) rouge moški spol de la colère (de la honte ali pudeur)
rahla rdečica une légère rougeur
živa rdečica vermillon moški spol, incarnat moški spol
rdečica jo je oblila la rougeur (ali le rouge) lui monta au visage, elle rougit

rdečíca (-e) f

1. rossore:
rdečica jo je oblila si fece rossa in viso, arrossì

2. vet.
prasičja rdečica fuoco selvatico

3. fot. (rdeči filter) filtro rosso

rdečíca ž
1. rumen, rumenilo, crvenilo: živa rdečica jo oblije od srama; rdečica lic
rumenilo obraza
2. svinjska kuga

rdečíca rojez f ; (od sramu) sonrojo m ; rubor m

rdečica jo je oblila se sonrojó, se ruborizó; fam se puso como una guindilla
svinjska rdečica erisipela f porcuna, mal m rojo

rdečíca -e ž., рум’я́нець -нця ч.

àspa ž
1. mozoljček: -e po bijelu vratu
2. rdečica: po licu joj svuda žarka aspa bije

bloom¹ [blu:m] samostalnik
cvet, razcvet, cvetenje; moka (npr. na slivah, grozdju)
figurativno svežina, rdečica, lepota

in full bloom v razcvetu
to take the bloom off s.th. pokvariti, uničiti, zatreti v razcvetu
bloom of youth prva mladost, cvet mladosti

blush² [blʌš] samostalnik
zardevanje, rdečica; rdečilo
figurativno rožnat blesk

at (the) first blush na prvi pogled
to put to the blush spraviti v zadrego
spare my blushes nikar mi ne laskaj(te)

colour¹ ameriško color [kʌ́lə] samostalnik
barva, odtenek; barva kože, pigment; kolorit; rdečica; videz
figurativno pretveza, maska
množina zastava; ton, prizvok

to be in colours imeti na sebi pisano obleko
colour bar rasna segregacija; diskriminacija
to change colour prebledeti, zardeti
to come off with flying colours zmagati na vsej črti
to come out of one's true colour pokazati svoj pravi značaj
to desert the colours dezertirati
to feel (ali be) off colour slabo se počutiti
to fly false colours varati pod krinko poštenosti
fast colour obstojna barva
fugitive colour nestalna barva
to give colour to s.th. poživiti, opravičiti kaj; dati videz resničnosti
to join the colours iti služit vojake
high colour rdeča polt
to hoist the colours izobesiti zastavo
to lay on the colours too thickly pretiravati
to lend colour to s.th. poživiti kaj
colour line črta, ki strogo deli belce od črncev
to lose colour prebledeti
to nail one's colours to the mast neomajno vztrajati pri svoji odločitvi
to paint in bright colours biti optimist
to put a false colour on napačno razložiti
to see the colour of s.o.'s money dobiti od koga denar
to see things in their true colour videti stvari v pravi luči
to stick to one's colours držati se svojih načel, ravnati po svojih načelih
to strike (ali lower) one's colours vdati, ukloniti se
to take one's colour from s.o. posnemati koga
to serve with the colours služiti v vojski
under colour of s.th. pod krinko česa
to wear s.o.'s colours biti privrženec koga
to sail under false colours pretvarjati se, biti licemerec
man (woman) of colour človek, ki ni belec

crvènica ž
1. med. šen, erizipel
2. rdečica, rdeča lisa: na obadva njezina obraza iskočiše -e
3. jerovica, rdeča prst, terra rossa

crvènilo s
1. rdečilo, rdeča barva: bojadisati -om
2. rdečica: crvenilo joj obli obraze
3. rdečilo: pisati crvenilom
4. rdečilo, črtalo za ustnice, ruž

erubescēnza f knjižno (sramežljiva) rdečica

floridity [flɔríditi] samostalnik
rdečica; okrašenost; bogatost; neokusnost

flush³ [flʌš] samostalnik
brizg, curek; splakovanje; bujna rast; zardevanje, rdečica; razburjenost, vzkip; nenadno obilje; bogastvo; mlinski kanal, rake

glow² [glou] samostalnik
žar; gorečnost, vnema; rdečica

to be all of a glow, to be in a glow biti ves iz sebe, komaj čakati

īgnis -is, abl. -e in -ī, m

I.

1. ogenj: ignis aeternus, sempiternus (sc. Vestae) Ci., ab igne ignem capere Ci. luč ob luči prižgati, ignem ex lignis viridibus fieri iussit Ci., nulla materia nisi admoto igni ignem concipere potest Ci., lapidum conflictu atque tritu elici ignem videmus Ci., subditis ignibus aquae fervescunt Ci., cum templum illud arderet, in medios se iniecit ignes Ci., in Phalaridis tauro succensis ignibus torreri Ci., ignes, qui ex Aetnae vertice erumpunt Ci., hisce animus datus est ex illis sempiternis ignibus, quae sidera et stellas vocatis Ci., celeriter ignem comprehendere C., operibus ignem inferre C., ignibus significatione facta C., fumo atque ignibus significabatur C., ignem accendere V., turdos versare in igne H. ob ognju, na ognjišču, ignis aëre purior O., dare aliquid ignibus Pr. ali igni Val. Fl. zažgati kaj, dare alimenta igni Cu., vivus ignis Vell. = živo oglje, (žerjavica), e cavernis maris ignis eruptio Sen. ph., malleoli ignesque Auct. b. Alx. goreče puščice, aquā et igni (aquā ignique, igni atque aquā) alicui interdicere, gl. inter-dīcō; preg. = ognjena izkušnja, izkušnja v ognju: igni probatus Ci. v ognju preizkušen (kakor zlato), amicitia igni perspecta Ci. ki je prebilo izkušnjo v ognju; meton. = zvezda: velut inter ignes luna minores H.

2. occ.
a) ogenj = požar: deorum templis ignīs inferre Ci. svetišče zažgati, iam … clarior ignis auditur V. prasketanje (prskanje) ognja, — plamena, pluribus simul locis … ignes coorti sunt L., idem annus gravi igni urbem affecit T., igni ferroque, ferro ignique, ferro atque igni, ferro igni, gl. ferrum.
b) živ ogorek, goreča bakla, goreče poleno: eorum ignīs e manibus extorsi Ci., ignis in aquam coniectus continuo restinguitur Ci., ignibus armata ingens multitudo L.
c) mučilni ogenj: cum ignes … ceterique cruciatus admovebantur Ci., instrumenta necis ferrumque ignesque parantur O.
č) grmadni ogenj (plamen), goreča grmada: in ignem ponere Ter., aliquem igni cremare, necare, interficere C., nigri ignes H. ali ignes supremi O. pogrebni ogenj, alienis ignibus ardent O.
d) stražni ogenj: Pompeius … ignes fieri prohibuit C., magnum numerum ignium facere N., Thessali (= Mirmidonov) ignes H., ignibus exstinctis L.
e) blisk, (izpodnebna) strela: Diespiter igni corusco nubila dividens H., fulsere ignes et conscius aether V., ignes rutili, trisulci, nubibus elisi O., saevi O. (o eni streli). —

II. metaf. ogenj =

1.
a) blesk, iskrost, sijaj(nost), npr. oči: ignis oculorum Ci., oculi igne micantes O. iskre; zvezd: iam clarus occultum Andromedae pater florentes igne smaragdi Stat., ostendit ignem H. svetlobo, lunae curvati ignes H. ognjeni (svetli) lunin krajec (srp); draguljev: Mart.; kovin: Cl.
b) rdečica lic: cum eo igne, qui est ob os offusus Ci., igne genas et sanguine torquens Stat.; od tod sacer ignis divji ogenj, hudo vnetje človeškega in živalskega telesa z rakastimi uljesi: Cels., Col., contractos artus sacer ignis edebat V.

2. (o pogubnih osebah in stvareh) ogenj, plamen, požar: ne parvus hic ignis (= Hannibal) incendium ingens exsuscitet L., et Syphacem et Carthaginiensis, nisi orientem illum ignem oppresissent, ingenti mox incendio arsuros L. ali: quem ille obrutum ignem reliquerit, … eum se exstincturum L. (o vojni).

3. ogenj duha: quidam divinus ignis ingenii et mentis Ci. fr., huic ordini ignem novum subici non sivistis Ci. nov povod (vzrok) sovraštva, ebrietas ignis in igne fuit O. = „je ogenj z oljem gasila“.

4. ogenj navdušenja, navdušenost, vnetost: aetherios animo conceperat ignes O., laurigeri ignes Stat.

5. ogenj (plamen, žar) ljubezni, ljubezen: (Dido) caeco carpitur igni V., miseram tuis dicens ignibus uri H., non erubescendis adurit ignibus (Venus) H., arguens, quam lentis penitus macerer ignibus H., tectus magis aestuat ignis O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., castissimi ignes Porciae Val. Max., ign. secundus Prud. ljubezen, zakon; meton. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka, ljubimec, ljubimka, ljubica: meus ignis, Amyntas V., si non pulchrior ignis (= Helena) accendit obsessam Ilion H., meus ignis abest O., dum tuus ignis eram O. —

III. sinekdoha toplota, gorkota, vročina, žar: ignes solis, Phoebei, siderei, diurni, aeris O., aestivi Pr. vroči dnevi.

ōstro m knjižno

1. škrlat; ekst. škrlatni plašč

2. rdečica

pudor -ōris, m (pudēre)

1. občutek sramu, občutek za sram, čut za sramežljivost, sram (= čut, ki nam brani storiti ali reči kaj, zaradi česar bi nas mogel kdo grajati; prim. pudīcitia) = spolni sram, spolna sramežljivost, plašnost, plašljivost, boječnost, bojazen, zadrega: Sen. rh., Aug. idr., moderator cupiditatis pudor Ci., natura pudorque meus Ci. prirojena mi plašnost, ad dicendum impedimento est aetas et pudor Ci. mladostna plašnost, pudore posito O. brez sramu, si pudor est O., Pr. če te je sram, si ullus pudor est Mart. če te je kaj sram, si quis pudor V. ali si quis est pudor (sc. vobis) Val. Max. če imate kaj sramu, sit pudor Mart. sram te bodi, sramuj se; s subjektnim gen.: adulescentuli Ci.; z objektnim gen.: civium Enn. pred državljani, paupertatis H. zaradi uboštva, famae Ci. strah glede ogovarjanja, bojazen za dobro ime, detrectandi certaminis pudor L., quo (= cuius rei) pudore adducti C.; pudor est ali pudori est ali pudor habet aliquem z inf.: = pudet aliquem, pudor est referre O., pudori est narrare O., dum me pudor habet … illa proferre mysteria Arn.

2. occ.
a) spoštovanje, spoštljivost, obzir(nost); z objektnim gen.: patris Ter., divûm Sil.
b) čut za osebno čast, pravico, zakon = čustvo poštenja, čut za poštenje, poštenost, vestnost: homo summo honore, pudore Ci., adeo omnia regebat pudor L., ex hac parte pugnat pudor, illinc petulantia Ci.
c) čistost, krepost, čednost, neoskrunjenost: pudorem proicere ali tollere Lact., oblita pudoris O., deus rapuit (sc. virginis) pudorem O., membra, quae tibi pudorem abstulerunt (= mentula) O.; pesn. pooseb. Pudor -ōris, m Púdor = Sram, bog čistosti: V.

3. meton.
a) spoštovanje, ki ga komu izkazujejo drugi, čast, poštenje, dobro ime, dober glas, sloves, ugled, veljava: defuncti Plin. iun., pudorem suum purgare Icti.
b) vzrok za sram, vzrok sramovanja, sramota: tenebris pudorem celat O., removere pudorem O., cum pudore populi L. ljudstvu v sramoto, pro pudor! Mart., Petr., Stat., Val. Fl., Fl. o(j), sramota! o(j) kakšna sramota!, pro pudor imperii! Sen. ph. (za vladarstvo, za oblast(nike)), amicitiam sibi pudori esse L. prijateljstvo mu je v sramoto, prijateljstvo ga sramoti, nec pudor est O. ni se treba sramovati, ni sramota (sramotno).
c) rdečica, starejše čr(m)ljenec od (zaradi) sramu: famosus O.; metaf. rdečica kože sploh: Cl.
d) sram = spolovilo: pudor ubique vestitur Tert.