Franja

crvènjeti crvènīm (ijek.), crvèneti crvènīm (ek.)
I.
1. rdeti: na drvetu crvene jabuke
2. rdeti, zardevati: samo si im na licu vidio kako blijede, crvene, modre; crvenjeti od stida
II. crvenjeti se
1. rdeče odsevati, rdečiti se: na šajkači crvenjela se petokraka zvijezda
2. zardevati: on se crvenio od stida

ērubēscō -ere -rubuī (—) zardevati, (po)rdečiti se: erubuere genae O., saxa roratis erubuisse rosis O.; occ. od sramu zardevati ob čem, zaradi česa, sramovati se česa, bati se česa: Sen. ph., Q., Iuv., Plin. iun., ubi erubuit Ci., adversarium erubuisse, expalluisse Corn., et erubuisse decebat O., vidi te totis erubuisse genis O. kako te je po vsem obrazu oblila rdečica; z abl.: non est res, quā erubescam L., ego rustica dote corporis erubui O., ubi paucitate suorum erubescendum sit Cu., origine erubescere T.; z acc.: si te affines erubescunt Ci., quas (voluptates) … non erubescens (Epicurus) persequitur omnes nominatim Ci., iura fidemque supplicis erubuit V. je upošteval, Helene … capere arma fertur nec fratres erubuisse deos (pred božjima bratoma) Pr.; od tod gerundiv ērubēscendus 3 česar se mora človek sramovati: non erubescendi ignes (strast) H., erubescendi amores Sen. rh., erubescenda sentina Val. Max., mortis erubescendum genus Val. Max., erubescenda mors Sen. ph.; subst. neutr. pl.: veniendum ad erubescenda est Vell. k dogodkom, ki se jih moramo sramovati; z dat.: erubescere alicui Eccl., veritati Aug.; s praep.: erubui … misera propter clamorem tuom Pl., erubescere ex nepote Vell., de peccato suo Aug., pro aliquo Aug., ad nostrum dedecus Hier.; z ut: ut rumorem bonum colligant erubescunt Ci.; z inf.: Val. Max., Sen. ph., Petr., Q., nostra nec erubuit silvas habitare Thalia V., noli erubescere, Appi, collegam in sacerdotio habere L., quae … Alexandro esse superstes erubuit Cu.; z Aci: libertati suae … inponi iugum non erubuerant Val. Max.

krváriti kr̀vārīm
I.
1. krvaveti: rana ljuto krvari: uvijati ranu da ne krvari; srce mi krvari; mi smo vijekovima krvarili u borbi za slobodu
2. rdečiti, oblivati s krvjo: probijalo se sunce kroz izlomljeni krš i krvarilo ga
3. rdečiti se, krvaveti: napolju krvari jutarnje nebo
II. krvariti se krvavo se medsebojno klati: mi se krvarimo godinama ni za što

krváviti kr̀vāvīm
I.
1. krvaviti: krvaviti što, ruke
2. krvaveti: rana mu krvavi; koljeno joj krvavi
II. krvaviti se
1. do krvi se mučiti, krvavo se mučiti: cijeloga vijeka se ovako krvavi
2. krvavo se klati med seboj
3. rdečiti se: planine se krvave od sunčanih zraka

pintar (po)slikati; upodobiti, predstaviti; popleskati; opis(ov)ati; ameriška španščina prilizovati se; pobarvati se, rdečiti se; pomeniti; bahati se

pintar al oleo, al pastel slikati v olju, pastelu
sin pintar nelakiran
si nos pinta mal v najslabšem primeru
pintarse (la cara) šminkati se
para eso se pinta solo v tem je on pravi mojster
no pintar nada nič ne pomeniti

rosseggiare v. intr. (pres. rosseggio) rdeti, rdečiti se

rubeō -ēre -uī (ruber)

1. rdečiti se, rdečeti, rdeti, posta(ja)ti rdeč, (p)ordeti, zardečeti, biti rdeč: Lucr. idr., rubent poma O., vento rubet aurea Phoebe (sc. luna) V., Aurora rubebit V., sol rubere solitus L., rubent aviaria bacis V., rubere aquas credunt Cu., rubent ocelli flendo Cat.; occ. od sramu zarde(va)ti, zaripniti, zaripeti, postati zaripel, biti ripeč: Ci., Iuv. idr., ne rubeam pingui donatus munere H.

2. pesn. bleščati se, svetiti se, lesketati se: novis rubent prata coloribus V. — Pogosto adj. pt. pr. rubēns -entis rdeč, rdečkast, rdečljat, rus: Lucr., Tib., Plin. idr., uva V., Tyrio fuco rubentia terga V., Pan minio rubens V., vesper V. večernica, cum vere rubenti (z rdeče bohotečo se (= s pisano) pomladjo) crescit (sc. ciconia) V.; occ. od vina, jeze, sramu rdeč, ripeč, zaripel, zaparjen, vinsko rdeč: T., Mart., Sen. ph., buccae Hier.

rubēscō -ere -buī (incoh. k rubēre) (po)rdečiti se, (po)rdečeti, (po)rdeti, (p)ordeti, zardečeti, (za)rdeti (zardevati), posta(ja)ti rdeč: Cl. idr., Aurora rubescebat V., mare rubescebat radiis V., saxa rubuerunt sanguine vatis O., rosa rubescens Plin., malae ad gratiam rubescentes Hier.; occ. od sramu zarde(va)ti: Pompeius numquam non coram pluribus rubuit Sen. ph.

rūfēscō -ere (rufus) posta(ja)ti rdeč ali rdečkast, (za)rdeti, (po)rdečeti, rdečiti se: sole rufescere Plin., merula ex nigra rufescit Plin., vetustate rufescere Plin., senectā rufescere Plin., rufescit addito semipede Plin., rufescit deinde simulque durescit e tralucido Plin., vina in vetustate rufescentia Plin., donec rufescat Plin.

russescō -ere (russus) rdečeti, rdeti, rdečiti se, posta(ja)ti rdeč: russescunt frundes Enn. fr. ap. Char.

zarudívati -rùdujēm rdeti, rdečiti se, začenjati se rdečiti

алеть rdeti, rdečiti se

зарумяниваться, зарумяниться (za)rdeti; (po)rdečiti se;
хлеб хорошо зарумянился kruh se je dobro zapekel (je zarumenel)

краснеться rdečiti se; (zast.) rdeti

рдеть(ся) rdeti, rdečiti se

червонеть rdečiti se

rdečíti colorer (ali teindre) en rouge, rougir ; medicina rubéfier

rdečiti se rougir, devenir rouge, se colorer, medicina se rubéfier

rdečíti enrojecer; colorear (ali teñir) de rojo

rdečiti se ponerse rojo, enrojecerse