Franja

razvalin|a ženski spol (-e …) gradbeništvo, arhitektura die Ruine (grajska Schlossruine)
razvaline množina Trümmer množina, der Trümmerhaufen
v razvalinah zerstört
figurativno človek, automobil ipd.: das Wrack

razvalína ruin

človeška razvalína figurativno wreck
on je samo še razvalína he is a complete wreck
biti v razvalínah to lie in ruins
razpasti v razvalíne to collapse in ruins

razvalína ruine ženski spol ; ruines ženski spol množine , débris moški spol množine , décombres moški spol množine

postati razvalina tomber en ruines, s'effondrer

razvalína (-e) f pl.

1. razvaline ruderi, rovine:
biti v razvalinah essere in rovina

2. pren. rudere

razvalína ž razvalina, ruševina: grajska razvalina, duševna razvalina

razvalína ruina f ; ruinas f pl

postati razvalina caer en ruina

razvalína -e ž., руї́на -и ж.

razvalína -e ž ruină, dărâmătură

развалина f razvalina

dărâmătúră -i f ruševina, razvalina

excidium -iī, n (excĭdere)

1. propad, poguba, razrušitev, uničenje, zatrtje: Sen. ph., Fl., Eutr., Lact., excidium Carthaginis S. fr., urbis L., Cu., hinc populum … venturum excidio Libyae V., septuma post Troiae excidium … aestas V., hic petit excidiis urbem V. preti mestu z razrušitvijo, parvo … initio … orta seditio prope urbi excidio fuit T., Vittelius … excidio Terracinae imminebat T.; pren. zahod, zaton: solis Prud.; o osebah: quae moenia … ferrum acuant in me excidiumque meorum V., excidium gentium Vell., gentis, legionum T., finitimorum Iust., sine cuiusquam excidio Lamp.

2. met. razpadlina, razvalina: per eversae … fumantia Troiae excidia obtestor V.

3. izstop: vulvae Plin. izpad maternice

pòdrtina ž
1. razbitina: -e starog broda
2. podrtija, razvalina: podrtina kuće, tvrdave

rudere m

1.
ruderi pl. razvaline; pren. pomnik, pričevanje

2. pren. razvalina:
la malattia lo ha ridotto in rudere bolezen je iz njega naredila razvalino

ruin¹ [rúin] samostalnik
razvalina, kup ruševin, ruševina, podrtija; razpad, propad(anje), razsulo, rušenje, uniče(va)nje, ugonabljanje; zlom, poguba; onečaščenje; trpljenje
figurativno onemogočenje, izjalovitev, spodlet, vzrok propada
množina razvaline, ruševine, ostanki

in ruins v ruševinah, podrt, razrušen
blue ruin slab gin (vrsta brinovca)
to be the ruin of s.o. uničiti koga
he will be the ruin of me on bo moja poguba
he is but a ruin of his former self (what he was) on je le senca tega, kar je bil
to bring to ruin povzročiti propad (uničenje, pogubo), privesti do propada
to be on the brink (verge) of ruin biti na robu propada
to fall to ruins razpasti v razvaline (ruševine)
to go (to run) to ruin razpasti; konec vzeti
to lay in ruins spremeniti v ruševine, v razvaline
to lie in ruins biti v razvalinah
to tumble into ruin razpadati v ruševine

ruína ž (lat. ruina) razvalina

ruina ženski spol razpad; razvalina; uničevanje, poguba; propast, propadanje; nesreča; izgubljena eksistenca

caer en ruina razpasti, razrušiti se
¡es mi ruina! to je moja poguba!
causar la ruina ruinirati, uničiti
ir a la ruina v propast iti, propadati

ruína ž (lat. ruina) ruina, razvalina, ruševina

ruínă -e f

1. razvalina, ruševina, podrtija

2. razdejanje, propad

ruīna -ae, f (ruere)

1. zalet, zagon, napad, strmoglavljenje (strmoglavljanje): primi ruinam dant sonitu ingenti V. planejo (se zaženejo) drug na drugega.

2. pàd, pádec, padanje, udiranje: Pr., Amm., Cael. idr., grandinis Lucr., iumentorum L., aulaea ruinas … fecere H. so se zrušili, dare equitum peditumque ruinas Lucr. pometati (podreti, povalíti) konjenike in pešce, ruina poli Val. Fl. grom, ruina caeli V. ploha, naliv, silna nevihta, líjavica (lijávica), pljuskavica, polivka.

3. occ. udor, podor, razpàd, razpadanje, razsip, podrtje, podiranje, udiranje, porušitev, zrušenje, zrušitev stavbe, zgradbe: Auct. b. Alx., Sen. ph., Suet., Vell. idr., repentinā ruinā pars eius turris concidit C., eā (sc. conclavis) ruinā oppressum interire Ci., loca vasta convolsa ruinā V., ruinam dare, trahere V. zrušiti se, Capitolio ruinas parare H. groziti (pretiti) z uničenjem; meton. porušena stavba (zgradba), razvalina, ruševina, podrtija, ruína: flumina ad lavandam hanc ruinam iugis montium obiter duxere Plin.; klas. le v pl. razvaline, ruševine: Sen. ph., Vell. idr., ruinae Thebarum, templorum L., Sagunti ruinae nostris capitibus incident L., ruinae Iliaceae, Pergameae V.

4. metaf.
a) pàd, pádec, padanje = spodrsljaj, zmota, napaka, pregrešek, zmeda, zmešnjava: facere ruinas Lucr., Ci., Plin., Sen. ph., Vell.
b) pàd, pádec, padanje α) nezgoda, zoprnija, nesreča, uničenje, pogíbel, poguba, propàd, propádanje, polom, razsulo, zaton, prevrat: rerum nostrarum L., ruinae fortunarum tuarum Ci., subitae fundatissimae familiae ruinae Ci., quantis fatigaret ruinis H., aetatis facta est tanta ruina meae O., ruinas edere Ci. uničiti, ruina soceri T., ruina Hannibalis L. poraz = strage ac ruinā Gallos fundere L. β) pesn. smrt: ille dies utramque ducet ruinam H. nama bo obema zadal smrt; meton. (o osebah, ki povzročajo nesrečo ali so tvorci prevrata) poguba, pogíbel = razdiralec, podiralec, rušilec, rušitelj, uničevalec: ruina rei publicae Ci., ruina publicanorum Ci. (o Pizonu in Gabiniju).

ruine [rɥin] féminin (večinoma pluriel) razvalina; figuré razpad, propad; izguba premoženja; gospodarski propad; propadanje, poguba; pluriel razvaline, ruševine

tomber en ruines razpadati, rušiti se
être en ruines biti v ruševinah
ce n'est plus qu'une ruine, c'est une ruine d'homme on je samo še razvalina, je popolnoma propadel
menacer ruine podirati se, rušiti se, razpadati
aller, courir à sa ruine iti, drveti v (svojo) pogubo
la ruine d'une théorie propad, konec neke teorije
être enseveli sous les ruines biti pokopan pod ruševinami
l'entretien de ma voiture est une ruine vzdrževanje mojega avtomobila stane ogromno denarja