Franja

razumeti [é] (razumem)

1. verstehen, narobe: [mißverstehen] missverstehen
ne razumeti nicht verstehen, kein Verständnis haben für
ne razumeti niti besedice kein Wort verstehen
ne razumeti šale keinen Scherz/Spaß verstehen
povsem razumeti koga/kaj volles Verständnis haben für
dati razumeti komu kaj (jemandem etwas) zu verstehen geben
začeti razumeti sich [klarwerden] klar werden über, aufgehen (X začenja razumeti X geht es auf)
razumeti kot auffassen als, nehmen als
razumeti osebno pripombe ipd.: persönlich nehmen
razumeti prav ne narobe: recht verstehen

2. (zapopasti) (etwas) verstehen, aufnehmen, kapieren, begreifen, razlago: mitkommen
ne razumeti nicht verstehen können, nicht schlau werden aus
ne morem razumeti, da … ich kann nicht verstehen/begreifen, [daß] dass …/es will mir nicht in den Sinn gehen/ich finde es nicht begreiflich, [daß] dass …/das geht über mein Begriffsvermögen

3.
razumeti slovensko/nemško slowenisch/deutsch verstehen/können
ne razumeti slovensko/nemško kein Slowenisch/Deutsch verstehen/können

razuméti to understand; to comprehend, to get, to make out; to grasp, to apprehend, to take in

napačno razuméti to misunderstand, to mistake
ne razumem vas čisto I don't quite follow you
dobro se razumem z njim I get on well with him
tega ne razumem this is beyond me, this is beyond my comprehension, I cannot make head or tail of it
ali naj razumem, da...? am I to take it that...?
me razumeš? do you get me?
(že) razumem I see, I understand
razuméti! radio roger!
ne razumem se na konje I have no experience with horses
nisem mogel prav razuméti njegovega imena I could not catch his name
me razumeš?, si me razumel? do you understand me?, pogovorno got the idea?, pogovorno O.K.?
to se razume that's understood, of course!, I quite see!
slabo ste razumeli you have got hold of the wrong end of the stick
ne razumite me napačno don't get me wrong
to se samo po sebi razume that is a matter of course, that stands to reason, that goes without saying
on se razume na to he is clever at it, he is well versed in it, he is at home in it, he is well experienced (ali skilled) in it
naj me vrag vzame, če razumem! I'll eat my hat if I understand that!
z njim se ni možno razuméti there is no dealing with him
napačno me razumete you mistake me
ona hitro razumeva she is quick-witted
on počasi razumeva he is dull-witted
on ne razume šale he can't take a joke
dobro se razuméti na posle to know one's business
brez nadaljnjega se razume, da... it is an understood thing that...
dobro se razuméti s kom to stand well with someone
dobro se razumejo they get on well together, they get on (ali along) with one another, they are on good terms
ne razumejo se med seboj they are at odds (ali at variance)
ne razumejo se preveč they don't take to one another much
razuméti se kot pes in mačka (figurativno) to get on like cat and dog
dali smo jim razuméti we gave them to understand
dali so mi razuméti, da... I was given to understand that...
tega nisem prav nič razumel (figurativno) I could not make head or tail of it
da, razumel sem! aeronavtika roger!

razuméti comprendre, entendre, saisir, concevoir , popularno piger

razumeti francosko comprendre le français
napak razumeti mal comprendre (ali entendre), comprendre de travers, se méprendre sur, se tromper sur le sens de, être à côté de quelque chose, familiarno ne pas y être
razumeti šalo entendre la plaisanterie
počasi razumeti être long à comprendre, avoir l'esprit lent, avoir la compréhension lente (ali difficile), familiarno avoir la comprenette difficile (ali un peu dure)
hitro razumeti comprendre (ali saisir) rapidement
dati razumeti kaj komu faire comprendre quelque chose à quelqu'un, expliquer quelque chose à quelqu'un, mettre quelque chose à la portée de quelqu'un
razumete? vous comprenez?, compris?, vous y êtes?, y êtes-vous?, est-ce clair?, popularno pigé?
kaj razumemo pod…? qu'entend-on par…?, qu'est-ce qu'on entend par…?
niti besede nisem razumel je n'ai pas compris un (traître) mot
ničesar ne razumem o tem je n'y comprends (ali entends) rien, je ne m'y connais pas, je n'en ai aucune idée (ali notion)
to se lahko razume na več načinov on peut interpréter (ali prendre) cela de différentes façons
če sem prav razumel si j'ai bien compris
razumeti se s kom s'entendre avec quelqu'un
dobro se razumeta ils s'accordent bien, ils vivent en bonne intelligence
razumeti se na kaj s'entendre, se connaître à (ali en) quelque chose, être compétent en, savoir quelque chose, s'y entendre
ne razumeti se na glasbo n'entendre rien à la musique
to se razume naturellement, bien entendu, c'est naturel, ça se comprend
to se samo po sebi razume cela va sans dire, cela va de soi

razuméti (-úmem) | razumévati (-am)

A) perf., imperf.

1. capire, comprendere, intendere, afferrare:
razumeti pojem afferrare un concetto
dati razumeti dare a intendere
razumeti napak fraintenere

2. (imeti pozitiven odnos do koga) capire:
razumeti mladostnika capire l'adolescente

3. (biti sposoben dojeti) capire:
angleško sicer razume, govoriti pa ne zna l'inglese lo capisce ma non lo parla
matematike prav nič ne razumem non capisco niente di matematica

4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev) capire:
ostal boš doma, razumeš? tu resterai a casa, intesi?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razumeti na mah comprendere a volo
ne razumeti šale non stare allo scherzo
kako naj to razumem? come ho da intenderlo?
ne razumi me napak, ne razumite me napak non avertela, non abbiatela a male

B) razuméti se (-úmem se) perf. refl.

1. intendersi; andare d'accordo:
v družini se lepo razumeti andare d'accordo in famiglia

2. razumeti se na intendersi di, essere conoscitore di:
na politiko se ne razumem di politica non m'intendo
razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca

3. (v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati) s'intende, chiaro:
vsi pridemo, se razume veniamo tutti, s'intende
govorim o njem, da se razumeva è di lui che parlo, chiaro!

razuméti -úmem, razumi -te, razumel -ela
I. razumjeti (-me-), shvatiti, pojmiti: razumeti vsako besedo; razumeti jezik, govor, nalogo, vprašanje; razumeti človeka in njegove težave; napačno koga razumeti
krivo koga shvatiti; tega ne morem razumeti
to ne mogu da shvatim
II. razumeti se razumjeti se: midva se dobro razumeva; na to se dobro razume; to se razume

razuméti comprender; entender; concibir

razumeti špansko comprender el español
napačno razumeti entender mal (ali a mala parte)
razumeti šalo entender de bromas, saber seguir una broma
razumete? ¿comprende usted?
dati razumeti dar a entender
ničesar ne razumeti o no entender nada de, (pojma ne imeti) no tener idea de
kaj razumete pod ...? ¿qué entiende usted por...?
kako razumete ta stavek? ¿cómo interpreta usted esta frase?
če sem prav razumel si he comprendido bien, si no estoy equivocado
razumeti se (med seboj) entenderse
razumeti se na entenderse en (ali de), ser experto en
dobro se razumeti s kom entenderse (bien) con alg, fam hacer buenas migas con alg
to se razume (eso) se comprende
to se samo po sebi razume eso se comprende por sí mismo, eso se sobreentiende, fam eso cae de su peso

razuméti -úmem dov., nedov., розумі́ти -мі́ю недок., збагну́ти -ну́ док., зрозумі́ти -мі́ю док.

razuméti -zúmem dov. a înţelege, a pricepe

razumeti se [é] (razumem se)

1. na kaj: sich verstehen auf, Sachverstand haben/besitzen, Bescheid wissen

2. s kom:
dobro se razumeti se z sich gut verstehen mit, gut auskommen mit, gut können mit, sich gut vertragen mit
ne razumeti se se z nicht viel übrig haben für, unsympatisch finden, pogovorno: nicht riechen können

razumeti se povratni glagol
1. (biti v dobrih odnosih) ▸ kijönnek egymással, megértik egymástLjudje v klubu so super, soigralke odlične, razumem se z vsemi. ▸ Az emberek a klubnál nagyszerűek, a csapattársaim kiválóak, jól kijövök mindenkivel.
Škotski ovčar je miroljuben, zelo se razume z otroki. ▸ A skót juhászkutya nyugodt és nagyon jól kijön a gyerekekkel.

2. (biti strokovnjak) ▸ ért hozzá, hozzáértőNe razumem se na vaše zakone in pošteno povedano, me prav dosti niti ne zanimajo. ▸ Nem értem a törvényeiket, és őszintén szólva nem is nagyon érdekelnek.

3. (o rastlinah) ▸ jól megférnek egymással, jól kijönnek egymással
Morski koprc se zelo dobro razume s paradižnikom in čebulo. ▸ A tengeri kömény jól megfér a paradicsommal és a hagymával.
Solata je za pridelavo nezahtevna rastlina, ki se dobro razume s tako rekoč vsemi vrtninami, edino s peteršiljem nista za skupaj. ▸ A fejes saláta könnyen termeszthető növény, ami úgyszólván minden zöldséggel jól kijön, kivéve a petrezselymet, amellyel nem illenek össze.

4. (o delovanju naprav) ▸ együttműködik
Vsaka računalniška komponenta ima svoj gonilnik, saj ji ta omogoča, da pravilno deluje in se razume z drugimi deli računalnika, predvsem pa, da zna delovati skupaj s programsko opremo. ▸ A számítógép minden alkatrészének van saját illesztőprogramja, mert ez teszi lehetővé a megfelelő működését és a számítógép más részeivel való együttműködést, és – ami a legfontosabb – a szoftverrel való együttműködést.

5. (o uspešni aktivnosti) ▸ bír, boldogul, elboldogul
Kako se pa vi razumete s ponedeljki? ▸ És ön hogy bírja a hétfőket?
Pač pa sem se zelo dobro razumel z rožami. ▸ Én pedig nagyon jól elboldogultam a rózsákkal.
V obdobju, ko ga je obdajalo domotožje po teatru, si je želel preizkusiti, kako se razume z dramskim dialogom. ▸ Olyankor, amikor áthatotta a színház utáni vágyakozás, szerette volna kipróbálni, hogyan boldogul a drámai párbeszéddel.

afferrare

A) v. tr. (pres. affērro)

1. prijeti, zgrabiti, zagrabiti, pograbiti (tudi pren.):
afferrare qcn. per i capelli zgrabiti koga za lase
afferrare l'occasione zgrabiti priložnost
afferrare la fortuna per i capelli zgrabiti fortuno za lase, izrabiti ugodni trenutek

2. razumeti, doumeti:
afferrare un concetto razumeti pojem
non riuscì ad afferrare quello che dicevano ni mu uspelo razumeti tega, kar so govorili

B) ➞ afferrarsi v. rifl. (pres. mi affērro) oprijeti se, okleniti se (tudi pren.):
afferrarsi a un'illusione, a una scusa oprijeti se neke iluzije, izgovora

alcanzar [z/c] dohiteti, doseči, dobiti; razumeti; doživeti; moči; zadeti (s puško); zadevati, tikati se; zadostovati; pripasti; segati, imeti domet

alcanzar a u. en días koga preživeti
alcanzar a u. de razones koga z razlogi prepričati
si alcanza, no llega trda prede
quedar (ali salir) alcanzado ostati dolžnik
no se me alcanza ne gre mi v glavo

anlàjisati išēm, anladúmiti -làdūmīm (t. anlamak, anladym) razumeti

apprehend [æprihénd] prehodni glagol
prijeti, aretirati; opaziti, opazovati; razumeti, pojmiti; bati se, slutiti, pričakovati

to apprehend danger bati se nevarnosti

apprehendō (adprehendō) -ere -hendī -hēnsum, pesn. kontr. apprēndō (adprēndō) -ere -prēndī -prēnsum (decomp.: ad in pre [= prae] in handō; prim. prehendō)

1. prije(ma)ti: aliquem pallio (= za plašč) Ter., aliquem koga za roko prijeti (hoteč ga komu predstaviti) T. (ali hoteč ga česa prositi) Plin. iun., manum osculandi causā Suet., araneus... morsu cerebrum (serpentis) adprehendit Plin. pika v možgane, bucculam app. Suet. uščeniti, vites sic claviculis adminicula tamquam manibus apprehendunt Ci., atomi aliae alias apprehendentes Ci. prijemajoči se drug drugega; pren.
a) sovražno prijeti, ujeti koga (da bi ga zaprl): hominem Auct. b. Hisp., fugitivum, furem Icti., venam Cels. prestreči, prestrezati.
b) kako deželo osvojiti, zasesti: Hispanias Ci. ep.; prisvojiti (prisvajati) si, doseči: avidissime palmam Plin., possessionem alicuius rei Dig., dominia rerum Ulp. (Dig.).
c) pren. o kakem telesnem zlu: prije(ma)ti, napasti (napadati), prevze(ma)ti: ubi libido veniet nauseae eumque apprehendet Ca.

2. pren.
a) poprije(ma)ti se, lotiti se česa (v govoru), izreči (izrekati), povedati: quidquid ego apprehenderam, statim accusator extorquebat manibus Ci., id ipsum nisi caute et cum iudicio (razsodno) apprehenditur Q.
b) z umom doseči, doume(va)ti, razume(va)ti: Tert., Cael.
c) privze(ma)ti, obseči (obsegati): casum testamento, personam filii (sc. in stipulatione) Icti., una praeceptione omnia Cael.

assequor (adsequor) -sequī -secūtus sum (ad in sequī)

1. dohiteti, dospeti, doiti, doseči koga ali kaj, priti za kom; abs.: nunc sequere, adsequere Pl. ap. Varr., adsequere et retine Ter. poženi se za njo, da jo dohitiš, in Bruttios raptim, ne Gracchus adsequeretur, concessit L., Porcius deinde adsecutus cum levi armatura L., duces... paucos ad requiem dies sumunt, donec aquilae signaque legionum adsequerentur T.; z acc.: si enim es Romae, iam me adsequi non potes Ci. ep., ads. agmen refugientium, vehiculum Darei Cu., Pisonem... apud Coum insulam nuntius adsequitur T.; pren.: nonne modo pueros, modo adulescentes... adsecuta est senectus? Ci.

2. pren.
a) doseči (dosegati) koga ali kaj, izenačiti (izenačevati) se s kom: ita in utroque excellunt, ut nemo adsequi possit Ci., quem si adsequi posset Ci., merita (tua) non adsequar Ci., vim dicendi atque inventionis non assequuntur Q., ingenium alicuius aliqua ex parte ass. Plin. iun.
b) (kaj zaželenega) doseči (dosegati), dobi(va)ti, dokopati se (do) česa: honores gradatim singulos, eosdem honorum gradus, magistratus omnes sine repulsa, nullis comitiis imperium aut potestatem, laudem, immortalitatem Ci., quales viri idem adsequi nequiverint S.; z abl. instrumenti, modi ali s praep. per: quod non poterant vi, fraude adsequi temptant Cu., neque id quibus modis adsequeretur,... quidquam pensi habebat S., istam diem quomodo adsequitur? Ci. kako se drži tistega roka? per quorum sententias... id adsequantur, quod antea ipsi scelere et ferro adsequi consueverant Ci., in iis, per quae nomen est assecutus Q.; s finalnim stavkom: qua in re nihil aliud adsequeris, nisi ut... audacia tua cognoscatur Ci., pretio adsecuti sunt, ne navem darent Ci.; z inf.: Ci. (Pro Roscio Amer. 29, 80).
c) z umom doseči (dosezati), doume(va)ti, razume(va)ti, pojmiti: quod vis divina adsequi non possit, mens humana adepta est Ci.; z abl.: ads. aliquid cogitatione ali suspicione ali coniecturā Ci. domnevati, zavedati se, uganiti, quis tot ludibria fortunae... animo adsequi queat...? Cu.; z odvisnim vprašanjem: quae vestra defensio futura sit, coniecturā adsequi non queo Ci.

auffassen pojmovati; als Beleidigung usw.: razumeti; (verstehen) dojemati, dojeti; psychologisch: zaznavati, zaznati

aufnehmen^*

1. Gäste, in einen Verein, in die Kirche, Zeitung: sprejeti, sprejemati, (einbeziehen) vključiti, in eine Liste: vpisati; Empfindungen, Reize, Licht: zaznavati, Nahrung aufnehmen hraniti se

2. aus dem Darm, Sauerstoff usw.: absorbirati, vsrkavati, vsrkati, črpati, resorbirati, adsorbirati; Gerüche, Feuchtigkeit: navzeti se (vonja, vlage), adsorbirati, privzemati, privzeti (vonj, vlago)

3. (fassen) držati

4. (hochheben) dvigniti, dvigovati, vom Boden, eine Laufmasche: pobrati, pobirati, der Bagger Erdmaterial: zgrabiti; Hund - eine Fährte: slediti (sledi); eine Anregung, Diskussion: prevzeti (pobudo), priključiti se (diskusiji), vključiti se (v diskusijo)

5. Schwingungen, eine Last: prestrezati, prestreči, Kräfte: prevzemati

6. eine Anleihe, Hypothek: najemati, najeti

7. (beginnen) začeti (z)

8. (festhalten) schriftlich: zapisati (si), zapisovati (si), fotografisch: fotografirati, slikati, einen Film, den Ton: snemati, posneti

9. (auffassen) dojemati, dojeti, razumeti in sich aufnehmen sprejemati, asimilirati; es mit jemandem/etwas aufnehmen spoprijeti se z

begreifen^* razumeti, dojeti, zapopasti (tudi Philosophie), Philosophie pojmiti

calleō -ēre -uī (-) (callum)

1. žuljav biti, žulje (otiščance) imeti: Caecil. ap. Non., Plin., magis calleo quam aprugnum callum callet Pl., ita plagis costae callent Pl. imajo trdo kožo.

2. pren.
a) vajen, izurjen, izkušen, razborit, vešč biti: melius quam viri callent mulieres Acc. ap. Non., vide sis calleas Pl.; z abl.: Acc. ap. Non., Val. Max., Petr., Ap., alicuius rei usu callere L., augurandi studio Galli praeter ceteros callent Iust.; z ad: Amm., ad suum quaestum Pl.; z in in abl.: in re quodam modo familiari Plin.
b) trans. kaj ume(va)ti, razume(va)ti, dobro znati, pozna(va)ti, vešč biti čemu, v čem: Pl., Ter., Pers. idr., si neque Poenorum iura calles Ci., urbanas rusticasque res pariter callebant L., legitimumque sonum digitis callemus et aure H., Tiberius artem quoque callebat, qua verba expenderet T.; z inf.: Pac. ap. Non., Lucr., Iuv., duramque callet pauperiem pati H., mutare pugnam non duces magis quam milites callent Cu.; z ACI: Sis. ap. Non.; z odvisnim vprašanjem: Amm., quo pacto id fieri soleat, calleo Ter. — Od tod adj. pt. pr. callēns -entis izveden, izkušen, razborit, vešč
a) abs.: Aug., prudens et maxime callens vinitor Col.; subst. callentēs -ium, m veščaki, strokovnjaki: Iul. Val.
b) z gen.: utriusque linguae callens Gell., bellandi usu diutino callentes Amm. — Adv. callenter spretno, premeteno, prekanjeno, zvito: Ap.