Franja

raztrga|ti (-m) zerreißen, na pol: entzweireißen, [auseinanderreißen] auseinander reißen, durchreißen, s silo odpreti: aufreißen
raztrgati na koščke in Stücke reißen, zerfetzen, s prsti: zerzupfen, zerpflücken, [auseinanderpflücken] auseinander pflücken
žival roparica plen: reißen, totbeißen, (razmesariti) zerfleischen; figurativno kritik: zerreißen
figurativno raztrgati se za sich zerreißen für
figurativno dati se raztrgati za sich in Stücke reißen lassen für
ki se ne da raztrgati unzerreißbar

raztŕgati to tear up, to rip open, (z zobmi) to tear, to rip (apart)

raztŕgati v kose to tear to pieces, to rip to pieces; to tear to tatters; to tatter, to rend, to rend in pieces (ali apart, asunder)
raztŕgati na dvoje to tear in two
raztŕgati si obleko na žeblju to tear one's clothes on a nail
raztŕgati dopisnico na koščke to tear up a postcard in small pieces; (čevlje, obleko) to wear out
raztŕgati se to rip, to rend, to tear
rajši bi se pustil raztŕgati na kose, kot da bi priznal he would rather let himself be cut to pieces than admit it

raztŕgati déchirer, lacérer, mettre en lambeaux ; (čevlje) user ; (nit) casser, rompre ; (akt, spis) dilacérer, mettre en pièces ; (s strelom) déchiqueter ; (v kritiki) éreinter, démolir, déchirer à belles dents

raztrgati se se déchirer, (nit) casser, (kabel) se rompre

raztŕgati (-am)

A) perf.

1. strappare, stracciare, sbrindellare

2. squarciare, dilaniare:
granata mu je raztrgala obe nogi una granata gli aveva dilaniato ambedue le gambe
pren. koga, kaj raztrgati na kosce (oceniti zelo negativno) stroncare qcn., qcs.
raztrgati okove strappare, rompere le catene, i ceppi
kašelj mu je skoraj raztrgal pljuča per la tosse a momenti sputava i polmoni

B) raztŕgati se (-am se) perf. refl.

1. logorarsi, stracciasi, sbrindellarsi

2. pren. farsi in quattro

raztŕgati -am i -tŕžem
I.
1. pocijepati, poderati, pocepati: raztrgati obleko, obutev
2. rastrgnuti, raskinuti: raztrgati vrv, nit, vezi
3. rastrgati: volk je raztrgal ovco
II. raztrgati se pocijepati se, pocepati se, poderati se: srajca se kmalu raztrga

raztŕgati desgarrar ; (obleko, verige) romper; rasgar ; (podplate) gastar

raztrgati na kose romper en pedazos, despedazar
raztrgati se desgarrarse; romperse

raztŕgati -am dov., поде́рти -деру́ док., розде́рти -деру́ док., розірва́ти -зірву́ док.

raztŕgati -am dov. a rupe, a sfâşia

abîmer [abime] verbe transitif poškodovati, pokvariti, obrabiti; ostro kritizirati, familier raztrgati; populaire pretepsti

s'abîmer poškodovati se; potopiti se; zrušiti se; figuré poglobiti se (dans v)
le transport a abîmé le colis pri prevozu se je paket poškodoval
abîmé de dettes do vratu zadolžen, v dolgovih
l'avion s'est abîmé dans les flots letalo se je pogreznilo v valove, se je potopilo
s'abîmer dans ses pensées zatopiti se v svoje misli

abreißen^*

1. odtrgati (intransitiv se), (durchreißen) pretrgati, raztrgati (intransitiv se)

2. (abtragen) ein Gebäude: porušiti, Kleider: ponositi; (zeichnen) narisati; Technik odmikati, odmakniti

3. (unterbrochen werden) biti prekinjen, pretrgati se, prekiniti se

abrumpō -ere -rūpī -ruptum

I.

1. odtrg(ov)ati, utrg(ov)ati: vincula L., vincula Pirithoo H., ramos O., equus vagus abruptis vinculis T., sibi partem viscerum Cu., membra simulacrorum Cu. odlomiti, odkrhniti; od kod?: atrox tempestas fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta dissipavit L.; s samim abl.: angues crinibus O., puppes abrumpunt vincula ripis V.

2. pren. odtrg(ov)ati = (od)ločiti: ea legio se a latrociniis Antonii abrupit Ci. se je ločila od Antonijevih roparskih čet, plebs velut abrupta a populo L., equites ab exercitu abrumpere Cu., Graeci abrupti a ceteris Cu., abr. vitam ab ea civitate T. ločiti se, Hellespontus Asiam abrumpit Europae Plin., lucrum ex re patroni abruptum Icti. ki ga ima kdo od ..., abr. suspiciones palam Ap. iz trte izviti.

— II.

1. raztrg(ov)ati, pretrg(ov)ati, razbi(ja)ti, prebi(ja)ti: fossae ... abruperant iter Cu., cervix abrupta, lora abrupta O., pontem abr. Val. Max., T. podreti, razdreti, crurum venas T. predreti si, ordines abrumpuntur T. se predirajo, verberibus corpus abrumpitur Sen. rh. biči mesarijo telo, ingeminant abruptis nubibus ignes V. iz utrganih oblakov, prim.: abruptis procellis V. ali abrupto sidere V. ali abrupto caelo Sil. če se utrga hudourni oblak, imbres abrupti Ap. ploha.

2. pren.
a) kršiti, prelomiti (prelamljati): fas omne V., fidem per scelus T., aciem intentionis Fl. (o)topiti.
b) pretrgati, prekiniti, izogniti se čemu, pustiti kaj. odpovedati se čemu: sermonem V., Q., sermones Suet., querelas Stat., vocem, quietem Sil., somnum Sil., somnos V. pregnati, vitam (lucem) V. ali fata sua Sen. tr. ali medios annos Lucan. predčasno skleniti življenje (evfem. za samomor), coniugium Cat. ali societatem Suet. razdreti, flammas (amoris) O., dissimulationem T., spes ac metūs T. (prim.: slovo sem upu, strahu dal, Prešeren), toda: alicui spem gratiae abrumpere Cu. odvzeti; abruptis voluptatibus T. — Od tod adj. pt. pf. abruptus 3 strm, prepaden: barathrum Cat., petra, rupes Cu., saxa T., locus ... recenti lapsu terrae ... abruptus erat L., nihil ... abruptius invenitur in corpore Plin., ripae abruptissimae Plin. iun.; pren. osoren, oster, grob: contumacia T., ingenium Sil., homo Tert.; (o govoru) hitro končan, kratek: sermonis genus Q., fortia et abrupta Q. učinkovit in hitro končan govor. — Adv. abruptē

1. na posameznih mestih: palantes abr. flammarum ardores Amm.

2. nanagloma =
a) naravnost, brez uvoda: Macr., incipere, cadere in sermonem Q.
b) prenaglo (prenagljeno), brez okolišenja, brezobzirno, nezadržno: agere Iust., foedera frangere Amm., abruptius in deum blasphemare Cypr. — Subst. abruptum -ī, n strma višina, prepadna globočina, prepad: sorbet in abruptum fluctus V., per scopulosa et abrupta Plin., montium abrupta Plin. iun.; pren. prepad, brezno, pot pogube: Galbae amicitiā in abruptum tractus T., per abruptā T. po skrajnih nevarnostih.

aufreißen^*

1. pretrgati, raztrgati, odpreti s silo, na široko, die Haut: raniti; figurativ alte Wunden: odpirati; intransitiv pretrgati se, počiti, odpreti se, zazijati

2. (skizzieren) skicirati, Technik narediti naris

3. (finden) najti, stakniti; ein Mädchen: osvajati

auseinanderpflücken, auseinander pflücken eine Blüte: cefrati, scefrati; kritisch: raztrgati

auseinanderreißen^*, auseinander reißen* raztrgati; (trennen) spraviti narazen, ločiti

ausreißen^*

1. Zähne, Haare, Unkraut: puliti, izpuliti, Zähne, Unkraut: ruvati, izruvati; (herausreißen) iztrgati

2. Stoffe: raztrgati, pretrgati (intransitiv se)

3. (flüchten) pobegniti, podurhati jo, dezertirati

bastonare v. tr. (pres. bastono)

1. tepsti (s palico); ekst. pretepati, tolči

2. pren. napasti, raztrgati:
bastonare uno strumento slabo igrati na glasbilo
bastonare una cosa skrpucati, zmašiti kaj; prodati kaj pod ceno

break^*1 [breik]

1. prehodni glagol
lomiti, prelomiti, zlomiti, odlomiti; skrhati; raztrgati, pretrgati, odtrgati; poškodovati, (po)kvariti; odpreti, odpečatiti; prestreči, prekiniti; odvaditi; (pre)kršiti; oslabiti, ublažiti; (iz)uriti (konja v ježi); uničiti; obzirno sporočiti; izčrpati; orati, kopati; (iz službe) odpustiti, degradirati

2. neprehodni glagol
zlomiti, skrhati, razbiti, raztrgati se; razpasti, razpadati; počiti, razpočiti se; poslabšati se (vreme); svitati; ločiti se, spremeniti smer; propasti, zbankrotirati; vlomiti

to break asunder pretrgati, prelomiti
to break an army razpustiti vojsko
to break s.o.'s back zlomiti komu vrat, uničiti ga
pogovorno to break the back of s.th. opraviti najtežji del česa
to break the bank izčrpati banko
to break the blow prestreči udarec
to break the bounds prekoračiti mejo
to break bread jesti
navtika to break bulk začeti raztovarjati
to break a butterfly on the wheel zapravljati svojo moč, uporabiti drastična sredstva
to break cover zapustiti skrivališče, izkobacati se
to break a custom odvaditi se
the day is breaking svita se, dani se
to break a drunkard of drinking odvaditi pijanca piti
to break the engagement razdreti zaroko
to break even pokriti stroške, poravnati se
to break faith prelomiti prisego, izneveriti se
to break a fall zadržati padec
to break one's fast nekaj pojesti
to break the flax treti lan
to break (new) ground ledino orati, začeti nov obrat
to break hold iztrgati se
to break the ice prebiti led
to break lance with začeti s kom pismeno diskusijo
to break the law kršiti zakon
to break loose odtrgati se, zbežati; prekršiti
to break a match razdreti zaroko
to break the neck of s.th. izvržiti najtežji del naloge, končati kaj
to break o.s. of a habit odvaditi se česa
to break the news povedati novico
to break open nasilno odpreti
to break a promise ne izpolniti obljube
to break s.o.'s pride ponižati koga
to break to pieces zdrobiti (se); razpasti
to break small zdrobiti
to break the thread prekiniti, pretrgati
to break water priti na površino
who breaks pays sam pojej, kar si si skuhal
to break wind prdniti
to break short dokončati
break your neck! veliko sreče!

carpō -ere, carpsī, carptum (prim. gr. καρπός sad, kar je „utrgano“)

I.

1. (na kose) trgati, raztrgati, (raz)drobiti, (raz)cepiti, (raz)kosmati, (raz)cefrati: Milesia vellera nymphae carpebant V., carpentes pensa puellae V. ki predejo, lana bene carpta Cels., c. cibos digitis O. razkosati; od tod pren.: c. in multas partes exercitum L., multifariam vires Romanas L., fluvium Cu. razcepiti v rokave.

2. (s proleptičnim obj.) kaj po malem zgotoviti, poseb. pot prevaliti, odriniti, (pre)hoditi, (pre)potovati, kreniti po: non viam c. V., O., utile carpis iter O. hodiš, carpitur acclivis trames O., supremum iter c. H. na zadnjo pot iti = umreti, fugam c. Sil. bežati; od tod occ. enalaga: litora carpens O. ki hodi ob..., c. prata, rura V. prehoditi, litora curru O. prevoziti, aëra, aethera O. preleteti, leteti po..., mare O. prejadrati, jadrati po morju.

— II.

1. posamič (od)trgati, utrga(va)ti, (u)lomiti, odvze(ma)ti: frondes manibus V., inter cornua setas V., vindemiam (= uvam) de palmite V., coronas ex collo H., nec carpat ab arbore flores O., c. violas, lilia V., O.; pren.: luctantia oscula carpit O. krade mu poljubčke, čeprav se brani, c. flosculos Ci. ali paucos ad poenam Ci. izb(i)rati; occ.
a) (iz)puliti, (iz)pipati, (o)skubsti: pleno vellere carpe pecus Pr.; od tod pren.: amantem c. O. (o)skubsti.
b) (po)puliti, popasti (popasem), (po)jesti: alimenta mitia O., gramen carpsere capellae O., c. herbam V., alia animalia sugunt, alia carpunt Ci.; pesn. o čebelah sesati, izsesa(va)ti, srkati, izsrka(va)ti: apes thyma carpentes H., flores c. Macr.; o pticah (raz)trgati, razjedati: (Tityi) iecur c. O., tako tudi o konju: dente foro viscera c. O.; redkeje o ljudeh uživati: unumquodque quod erat bellissimum Ter., mullum, leporem Mart.

2. pren.
a) udobno, sladko uži(va)ti: carpe diem! H., c. somnos, quietem, soporem V., auras vitales carpis V. uživaš poživljajoči zrak, c. ver aetatis O.
b) izjesti (izjedati), razjesti (razjedati), (o)slabiti: vires suas L., labor carpit corpus O., carpit vīrīs paulatim... femina V., regina caeco carpitur igni V. kraljico razjeda skrivni ogenj, perpetuā maerens carpēre iuventā? V. boš ginil od žalosti večne? oblivio carpit tuos labores H.
c) grajati, zbadati, obregniti (obregati) se ob koga, kaj, zajedati, grditi (z jezikom): maledico dente Ci., milites... dictatorem sermonibus carpere L., carpere et detorquere recte facta Plin. iun. v nič dajati in sprevračati; o zavisti: carpit et carpitur unā O. obira druge in razjeda samega sebe, non illud carpere livor possit opus O., Sabinus militum vocibus nonnihil carpebatur C. so ga precej obirali.
č) voj. (sovražnika s pogostimi napadi) dražiti, slabiti, vznemirjati: relinquebatur Caesari nihil nisi ut agmen adversariorum carperet C., novissimos c. C., carpi parvis cotidie damnis L.

casser [kɑse] verbe transitif razbiti, zlomiti, polomiti, razdreti, pokvariti; raztrgati; juridique razveljaviti, ovreči (sodbo, odločbo, poroko, testament); militaire degradirati; odpustiti (iz službe), odstaviti (un fonctionnaire visokega uradnika); verbe intransitif razbiti se, zlomiti se, raztrgati se (nit)

le verre a cassé en tombant kozarec se je razbil pri padcu
se casser zlomiti se, familier utruditi se, (oseba) star, slaboten, betežen postati
à tout casser nepremišljeno, predrzno, noró
un film à tout casser izreden film
conduire sa voiture à tout casser voziti avto z vso brzino
ça coûtera 200 francs, à tout casser to bo stalo kvečjemu, največ 200 frankov
casser une assiette, un verre, une vitre razbiti krožnik, kozarec, šipo
casser du bois (aéronautique, familier) poškodovati se, razbiti se
casser bras et jambes à quelqu'un (familier) popolnoma koga uničiti
se casser le cou, la figure, la gueule, la tête (populaire) vrat si zlomiti, pasti; doživeti nezgodo, nesrečo
casser la croûte jesti, prigrizniti, malicati
se casser les dents sur quelque chose polomiti si zobe na čem
casser la figure, la gueule à quelqu'un (familier) koga na pol pobiti, pretepsti
casser aux gages odpustiti (iz službe)
casser de son grade degradirati
se casser la jambe zlomiti si nogo
casser le morceau (figuré) priznati
casser le morale demoralizirati
se casser le nez pasti na nos, slabo naleteti, spodleteti
se casser le nez à la porte de quelqu'un nikogar ne najti doma; biti odklonjen, zavrnjen
casser les oreilles à quelqu'un na ušesa komu trobiti, oglušiti koga
il en payera les pots cassés moral bo povrniti škodo
casser les pieds à quelqu'un nadlegovati, dolgočasiti koga
casser sa pipe (familier) umreti
casser les prix nenadoma znižati cene
son ressort est cassé on nima nobene volje več
casser du sucre sur le dos de quelqu'un obrekovati koga
casser la tête à quelqu'un (familier) oglušiti, utruditi, omamiti, zmesti, nadlegovati koga
se casser la tête beliti si glavo
se casser la tête contre les murs glavo si ob zid razbijati, figuré obupati, izgubiti vsako upanje, popolnoma obupati
casser les vitres razbiti šipe, figuré ravnati brezobzirno, naravnost povedati svoje mnenje, napraviti škandal
se casser les yeux (familier) oči si (po)kvariti
ne rien se casser (familier) ne si dajati veliko truda, ne se pretegniti
ça ne se casse rien (populaire) to ni nič posebnega
tu nous la, les casses dolgočasiš nas!
il faut casser le noyau pour avoir l'amande, on ne fait pas d'omelette sans casser d'œufs vsaka šola nekaj stane, brez dela ni jela
qui casse les verres les paye kdor povzroči škodo, jo mora tudi plačati
tout passe, tout lasse, tout casse (proverbe) vsake stvari je enkrat konec

cōnscindō -ere -scidī -scissum raztrga(va)ti, strgati, (raz)cefrati: pallulam Pl., vestem Ter., aliquam capillo (= alicuius capillum) Ter. razkuštrati ji lase, epistulam Ci. ep., vela Dig.; pren. hudo zdel(ov)ati koga: conscindi ab optimatibus Ci. ep., conscindi sibilis Ci. ep. izžvižgan biti.