Franja

razsaja|ti¹ (-m)

1. pijanec, duševni bolnik: randalieren, toben

2. vihar: wüten; bolezni: wüten, grassieren

razsaja|ti² (-m) razsaditi agronomija in vrtnarstvo verpflanzen, iz setvene grede: auspflanzen

razsájati (oseba) to storm, to fume; (veter, morje) to rage, to roar; (bolezen) to rage

kuga je razsajala v Evropi the plague raged in Europe

razsájati tempêter, pester, fulminer, vociférer ; (vihar) se déchaîner, être déchaîné, faire rage ; (otroci) faire du tapage ; (bolezen) sévir

razsájati¹ (-am) imperf.

1. strepitare, schiamazzare, vociare

2. imperversare

razsájati² (-am) glej razsaditi | razsajati

razsájati -am rasađivati, presađivati: razsajati drevesca iz drevesnice v sadovnjak

razsájati -am
1. praskati, bjesnjeti (besne-), galamiti: razsajati po hiši
2. harati: kuga razsaja po deželi

razsájati (hrup delati) alborotar ; (vihar) desencadenarse , (veter) bramar ; (otroci) retozar ; (bolezen) asolar, hacer (ali causar) (grandes) estragos

razsájati -am nedov. a se înfuria; ekspr. a bântui

arder (se)žgati; goreti, žareti; fosforescirati; plamteti; besneti, razsajati

arderse zgoreti
arder(se) de cólera pobesneti od jeze

auspflanzen posaditi (na prosto); razsaditi, razsajati

bacchō -āre (Bacchus) bakhantsko popivati, razsajati, divjati: Aug.

bântuí bântui vi. besneti, divjati, razsajati, pustošiti

bjèsnjeti bjèsnīm (ijek.), bèsneti bèsnīm (ek.)
1. biti bolan za steklino: kad je najviše strvine, onda najviše psi bjesne; da im psi ne bi bjesnjeli, na Božić bacaju kosti kroz prozor
2. besneti, divjati, razsajati, udelavati, rohneti: ovaj je bio kod kuće, bjesnio upravo na ženu što mu je pri glačanju izgorjela hlače; po Rimu je bjesnio diktator Sula; na moru bjesni bura

bluster² [blʌ́stə] neprehodni glagol & prehodni glagol (at)
besneti, razsajati, razgrajati; hrumeti, bučati; širokoustiti se, gobezdati

circumstrepō -ere -uī -itum (krog in krog ali okoli koga ali česa) šumeti, bučati, hrumeti, divjati, razsajati: Aug., in his, quae me sine avocatione circumstrepunt Sen. ph., pulli... circumstrepere... matrem Gell. so čivkali okrog matere, (legatus) clamore seditiosorum... circumstrepitur T. okrog legata zahrumi vpitje, undique belli formidine circumstrepente Iust., fenestrae canticis circumstrepitae Ap.; z notranjim obj.: alii atrociora circumstrepebant T. so hrupno glasili; s finalnim stavkom: certatim ceteri circumstrepunt, iret in castra T. tiščijo vanj, naj gre v tabor.

dēbacchor -ārī -ātus sum zelo naslajati se, prav razkošno živeti: Hier.; pren. izdivjati se, razsajati: Ter., Hier.; pesn.: qua parte debacchentur ignes H.

decimate [désimeit] prehodni glagol
zdesetkati, decimirati, vsakega desetega ustreliti
figurativno razsajati (bolezen); (po)kositi

dēsaeviō -īre -iī (—)

1. silno divjati, razsajati, besneti: Lucan., Suet., Fl., sic toto Aeneas desaevit in aequore victor V., an tragica desaevit … in arte? H.

2. izdivjati se, razdivjati se, nehati divjati: dum tempestas prima desaevit Sen. ph., dum desaeviat ira Lucan.