Franja

razpoloženj|e [ê] srednji spol (-a …) (vzdušje) die Stimmung (bojevito Kampfstimmung, dobro Hochstimmung, fantastično Bombenstimmung, katastrofalno Katastrophenstimmung, panično Panikstimmung, počitniško Urlaubsstimmung); die Geistesverfassung; (volja) die Laune (dobro/slabo gute/ schlechte Laune)
pokvariti razpoloženje (jemandem) die Laune verderben, (jemandem) auf den Magen schlagen
skrbeti za razpoloženje Stimmung machen
spraviti v dobro/slabo razpoloženje in gute/schlechte Stimmung/ Laune versetzen
preobrat v razpoloženju der Stimmungsumschwung

razpoložénje estado m (ali disposición f) de ánimo; humor m

biti v deprimiranem razpoloženju estar deprimido (ali abatido)
razpoloženje je bilo sijajno (na zabavi, veselici itd.) hubo gran animación; se desbordó la alegría
biti v veselem razpoloženju estar alegre

razpoložênje humour; mood; disposition; temper; frame of mind

častnik na razpoložênju officer on half-pay
veselo (potrto) razpoložênje high (low ali poor) spirits pl
v sijajnem razpoložênju in magnificent spirits
dati koga na razpoložênje to detach someone

razpoložênje êtat moški spol d'âme, disposition ženski spol (de l'âme), humeur ženski spol , moral moški spol , état moški spol d'esprit

biti v deprimiranem razpoloženju être déprimé (ali abattu)
biti v sijajnem razpoloženju être en train (ali en liesse), se sentir à la fête

razpoložênje (-a) n

1. stato d'animo, umore:
dobro, vedro razpoloženje buonumore
slabo razpoloženje malumore
nestalno, spremenljivo razpoloženje umore instabile, variabile
pokvariti komu razpoloženje guastare il buonumore di qcn.
pren. otožno razpoloženje pesmi l'intonazione malinconica della poesia

2. ekst. (usmerjenost, naravnanost) atteggiamento, indirizzo:
protidemokratično razpoloženje indirizzo antidemocratico
prijateljsko razpoloženje atteggiamento benevolo; favore (nei confronti di)

razpoložênje s
1. raspoloženje, dispozicija: dobro, veselo, slabo razpoloženje
2. štimung

razpoložênje -a s., на́стрій -рою ч.

razpoložênje -a s dispoziţie, stare sufletească

slabo razpoloženje srednji spol eine schlechte Stimmung
spraviti v slabo razpoloženje in schlechte Stimmung versetzen

affectiō (adfectiō) -ōnis, f (af-, adficere)

1. delovanje na kaj, učinkovanje, vplivanje: praesentis mali sapientis (objektni gen.) adfectio nulla es Ci. na modrega nič ne vpliva, ga ne gane.

2. met.
a) (kot posledica kakega vpliva) lastnost, stanje: adfectio est animi aut corporis ex tempore aliqua de causa commutatio, ut laetitia, cupiditas, metus... et alia... Ci., animi adfectionem limine mentis carentem nominaverunt amentiam Ci., vitia adfectiones sunt manentes Ci., vitiositas est habitus aut adfectio in tota vita inconstans Ci., virtus est adfectio animi constans conveniensque Ci., ex hac animi adfectione testamenta commendationesque morientium natae sunt Ci. iz takega občutja, firma corporis adfectio Ci. trdna postava, affectio caeli (astrorum) Ci. medsebojna lega (konstelacija), quaedam ad res aliquas adfectio Ci. razmerje do kakih drugih reči.
b) duševno stanje, razpoloženje, volja: rectae animi affectiones virtutes appellantur Ci., aff. tenendi nostra Icti.; occ. α) (= πάϑος) duševni pretres, razvnetje: Gell., Aug. β) naklonjenost, nagnjenje, ljubezen: laetae audientium affectiones T. vzradostitev poslušalcev, argentum sequuntur nulla afectione animi T. iz nobenega posebnega nagnjenja, simiarum generi praecipua erga fetum affectio Plin., ultra modum verae affectionis humanae fidem Gell.; met. affectiones ljubljena bitja, ljubljenci, žene in otroci: Cod. Th., Cod. I.

affection [əfékšən] samostalnik (for, towards)
naklonjenost, ljubezen, vdanost, čustvo; razpoloženje; obolenje

to have an affection for s.o. rad koga imeti
to set one's affections upon vzljubiti koga

affectus (adfectus) -ūs, m (afficere, adficere)

1. (kot posledica kakih vplivov nastalo) telesno ali duševno stanje: supersunt alii corporis affectus Cels., animi affectus in bono viro laudabilis Ci. duševnost; occ. razpoloženje, volja, čustvo, čut: mentis O., adfectu tacito laetaris O., dubiis adfectibus errat O., ad omnes adfectus impetu rapimur Cu., signa diversos affectus exprimentia Plin., affectus concitati, mites atque compositi, vehementer commoti, leves, dulciores, mitiores Q., affectūs movere Q.

2. trdna volja: quia affectu carent Icti., aff. furandi Icti.

3. (= πάϑος) duševni pretres, razvnetje, strast, pohlep: vereri, ne se... inani ac puerili mentis affectu efferret Cu., affectus sunt motus animi improbabiles, subiti et concitati Sen. ph., affectus erumpunt, frigescunt, languescunt, tepent Q., avaritiae, metūs, amoris affectus Q., cohibere affectus Plin. iun., opes atque inopiam pari affectu concupiscun t T.; occ. (o nežnem nagnjenju) nagnjenje, naklonjenost, dobrohotnost, ljubezen: aff. erga fratris filiam Plin. iun., affectum parentis exhibere Plin. iun., affectibus meis satis est Plin. iun., parentis affectum unicum praestitit Suret.; met. v pl.: ljubljene stvari, ljubljena bitja, ljubljenci, žene in otroci: tenuit nostros hac obside Lesbos adfectus Lucan., carissimis orbatus affectibus Ap.

ambiance [ɑ̃bjɑ̃s] féminin (življenjsko) okolje, ambient, atmosfera, razpoloženje

ambiance générale splošno razpoloženje
ambiance hostile sovražno okolje
(familier) il y a de l'ambiance ici tu je veselo razpoloženje

ambiánţă -e f okolje; ozračje, razpoloženje, ambient

ambientare

A) v. tr. (pres. ambiēnto) prilagoditi, prilagajati okolju, prostoru; postaviti v okolje, prostor, ozračje, razpoloženje:
il racconto è ambientato nella Firenze d'anteguerra zgodba je postavljena v predvojne Firence

B) ➞ ambientarsi v. rifl. (pres. mi ambiēnto) prilagoditi se, aklimatizirati se

atmosphere [ǽtməsfiə] samostalnik
atmosfera, ozračje, zrak
figurativno okolje, vzdušje, razpoloženje; enota za merjenje zračnega pritiska

atmosphère [atmɔsfɛr] féminin ozračje, atmosfera, vzdušje; okalje; razpoloženje

atmosphère de travail, de vacances delovno, počitniško vzdušje
vivre dans une atmosphère hostile živeti v sovražnem okolju

cheer² [číə] samostalnik
razpoloženje, vedrost, veselost; odobravanje; navijanje (na tekmi); pogostitev, jed

to be of good (bad) cheer biti dobre (slabe) volje
to give s.o. a cheer nazdraviti komu
to make good cheer pirovati, gostiti se
what cheer? kako se imaš?
three cheers for trikrat hura za
to raise a cheer vzklikati

climate [kláimit] samostalnik
podnebje, klima
figurativno atmosfera, razpoloženje, javno mnenje

cor, cordis, abl. sg. corde, pl. corda -ium, n (iz *corr prek *cors iz *cord; prim. gr. καρδία, κῆρ)

I.

1. srce (kot telesni organ): cerebrum, cor, pulmones, iecur Ci., num igitur censes ullum animal, quod sanguinem habeat, sine corde esse posse? Ci., pulmoni cor annexum est Cels., et corde et genibus tremit H.

2. met.
a) srce kot sedež čutov, nagonov, čut, čustvo, razpoloženje, mišljenje: Vulg., c. timidum Pl., hoc facinus meum cor corpusque cruciat Pl., isto verbo animus mi reddit et cura ex corde excessit Ter., nullum est ingenium tantum neque cor tam ferum, quod non labascat linguā Acc. fr., at Romanus homo … corde suo trepidat Enn. ap. Ci., ira animo et corde concepta Ci., nunc meum cor cumulatur irā Ci., quibus acria corda iracundaque mens facile effervescit in ira Lucr., sed acri percussit thyrso laudis spes magna meum cor Lucr., exsultantia corda V., si curat cor spectantis tetigisse querellā H., excute corde metum O., semisomno corde Ph., cor plumbeum Suet. = brezčutno srce; pogosto corde iz srca, prisrčno: quaerere te neque posse corde capessere ali corde cupitus Enn. ap. Ci., corde amare inter se Pl., corde spernere aliquid Pl.; še pogosteje cordi (loc.!) est aliquis ali aliquid (alicui) pri srcu je komu kdo ali kaj = komu je kdo ali kaj na skrbi, komu je do koga, do česa, srčno veselje, srčna želja je kaj, komu je kdo ali kaj ljub (drag), všeč, prijeten: Pl., Varr., O., Sen. ph. idr., uterque utrique est cordi Ter., idque eo mihi magis est cordi, quod … Ci., evenit facile, quod diis cordi esset L., dis pietas mea et Musa cordi est H.; z inf.: si tibi facere cordi est, licet Pl., adeo vestigia quoque urbis exstinguere … cordi est L.; z ACI: si vobis non fuit cordi Sp. Postumium T. Veturium consules prospere bellum gerere L. če že niste hoteli, quibuscumque diis cordi fuit subigi nos ad necessitatem dedendi res, quae … L.; z dvojnim skladom: cui carmina semper et citharae cordi numerosque intendere nervis V.; v istem pomenu tudi corde est aliquid: sed corde labores ante alios erat uncta pale Stat., ter cordi habere aliquid: Gell.
b) duša, srce = srčnost, pogum: illi sedato respondere corde V. z mirnim srcem, pomirjeni, rabie fera corda (o eni osebi) tument V., trepidantia bello corda V., ponuntque ferocia Poeni corda V., forti corde ferre mala O.
c) srce (po mnenju starodavnikov sedež misli), duh, um, razum, pamet, previdnost, razsodnost: quem (Hannibalem) credidit esse meum cor suasorem summum et studiosum robore belli Enn. ap. Gell., quantum ego nunc corde conspicio meo Pl., iam instructa sunt mihi in corde consilia omnia Ter., aliis cor ipsum animus videtur, ex quo excordes, vaecordes concordesque dicuntur Ci., qui propter haesitantiam linguae stuporemque cordis cognomen ex contumelia traxerit Ci., hebeti cognoscere corde Lucr., obtusi ali hebetis atque obtusi cordis esse Val. Max., cor iubet hoc Enni Pers., habes nec cor … nec genium Mart., et mihi cor non est, et tibi … pudor Mart.; v besedni igri s cor (srce) in cor (razum): Suet. (Caesar 77).
č) srce, duša = oseba, posameznik (človek ali žival): lectos iuvenes, fortissima corda, defer in Italiam V., corda inertia Teucrûm V., quid … corda aspera temptas? V., Manisque adiit regemque tremendum nesciaque humanis precibus mansuescere corda V., levisomna canum corda Lucr.; od tod ljubkovalno meum cor Pl. srčece moje, dušica moja.

— II. pren. blizu srčne votline ležeče ustje želodca ali želodec sploh: ubi … morbida vis in cor maestum confluxerat aegris Lucr., in cor traiecto lateris miseri capitisve dolore H.