Franja

razkroji|ti (-m) razkrajati zersetzen, zerstören; abbauen

razkrojíti couper en morceaux, découper; décomposer, désagréger

razkrojiti se se décomposer, se désagréger

razkrojíti (-ím) perf. glej razkrajati | razkrojiti

razkrojíti -krójim i -ím, razkroji -ite, razkrojil i razkrojil -ila
1. rascijepiti, rascepiti: razkrojiti palico na dvoje
2. rastvoriti: razkrojiti snov v njene sestavine; želodčna kislina razkroji jedi; razkrojiti družbo

razkroji|ti se (-m se) razkrajati se sich zersetzen, verrotten, verwesen, abgebaut werden

razkrojíti (se) descomponer(se), desagregar(se), desintegrar(se)

abbauen

1. (reduzieren) reducirati, krčiti, zmanjševati, Preise: zniževati

2. Bergbau kopati, odkopavati, Flöze: izkoriščati

3. Eiweiß, Stärke: razgrajevati, razgraditi, presnoviti; Persönlichkeit: razkrajati, razkrojiti

4. Gerüste: podirati, Maschinen: demontirati

analizar [z/c] analizirati, razkrojiti, razčleniti, raziskati

analyse [ǽnəlaiz] prehodni glagol
razkrojiti, razčleniti, analizirati

auflösen

1. in einer Flüssigkeit: topiti, raztopiti, raztapljati (sich se), sich razpustiti se

2. sich auflösen Menschenmenge: raziti se, razpršiti se, Wolke, Nebel: razpršiti se; (zerfallen) razpadati, razpasti; sich in nichts auflösen razbliniti se

3. einen Knoten: razvezati, razvozlati, Geflochtenes: razplesti, eine Form: razkrojiti, razvezati, ein Bild im Raster: razstaviti; Textilwesen rahljati

4. eine Ehe: razvezati, ein Kloster, Parlament, einen Verein: razpustiti, ein Konto: likvidirati, ukiniti, eine Tätigkeit: opustiti

5. sich auflösen in izteči se v, preiti v

6. ein Rätsel, eine matematische Aufgabe: rešiti, reševati, ein Rätsel: razvozlati; sich auflösen Mathematik Aufgabe: iziti se

commācerō -āre -ātus popolnoma razmehčati, razkrojiti (razkrajati): Marc.; pren.: Ambr.

concoquō -ere -coxī -coctum

1. v mehko (s)kuhati, prekuha(va)ti, razkuha(va)ti, (z)variti: c. (carnem) fervore flammae Acc. fr., odores concocti Lucr., echini, spondyli, mulli perturbati concoctique Sen. ph., c. remedia Macr. z dat. (s čim) sal nitrum sulpuri concoctum Plin.; occ.
a) v sebi prekuh(av)ati = prebaviti (prebavljati): Sen. ph. conchas Ci., cibum Varr., Ci., Cels., cibus facillimus ad concoquendum Ci.; abs.: pulcre c. Cat., etiam si non concoxerim Sen. ph., si (boves) melius concoquunt Col., somno c. Plin., toda mirifice concoquit (brassica) Ca. = pospešuje prebavo; (o stvareh) razkrojiti (razkrajati): sucum alienum … in venenum concoquit (boletus) Plin., terra acceptum humorem concoquens Plin., fenum in se concoquitur Col.; pren. se concoquere razkrajati se = izjedati se, ugonabljati se: ego me et concoquo et macero et defetigo Pl.
b) medic. (o tvorih idr.) narediti se: c. tumida Ca., dura, panos, suppurationes, tusses et duritias Plin., urina non concocta Cels. kalna; tudi abs. ali intrans.: vomicae panique difficile concoquentes Plin. ki se težko godijo.

2. pren.
a) v srcu (duši) prenesti (prenašati) = dobrodušno (ravnodušno, mirno) prenesti (prenašati), mirno nositi, (pre)trpeti: ut eius ista odia (= zavistne besede) non sorbeam solum, sed etiam concoquam Ci. ep. ne le da pogoltnem, ampak tudi prebavim, κρίσιν non c. Ci. ep., ut, quem senatorem concoquere civitas vix posset, regem ferret L., sicco ore famem c. Petr., bonum tuum concoquas Petr. uživaj svojo srečo.
b) duševno prebaviti (prebavljati) = α) (dobro) spozna(va)ti, doume(va)ti, razume(va)ti kaj, dodobra naučiti se česa: concoquamus illa; alioquin in memoriam ibunt, non in ingenium Sen. ph., cum multa percurreris, unum excerpe, quod illo die concoquas Sen. ph. β) v duši skuhati kaj = v duši predela(va)ti, natančno (dobro) premisliti (premišljevati), preudariti (preudarjati), izmisliti (izmišljati), izumiti (izumljati): tibi vero, Piso, diu deliberandum et concoquendum est, utrum potius Chaereae … an Manlio … credas Ci., iustitium c. et meditari Ci., omnia clandestina concocta sunt consilia L. so skovani, c. recordationem Q.

coquō (st.lat. quoquō) -ere, coxī, coctum (iz quequō za *pequō; prim. gr.πέσσω kuham, prebavljam, πεπτός kuhan, lat. coctiō, coctor, coquus, culīna, popa, popīna; sem spadajo tudi izpos. iz lat. coquere v nem. kochen, v sl. kuhati)

1. (s)kuhati, (z)variti, (s)peči, jed (zdravilo, strup) pripraviti (pripravljati); abs.: ire coctum Pl., coquendo sit faxo et molendo Ter., difficilis in coquendo cyma Plin., vas ad coquendum Dig.; z zunanjim obj.: is, qui illa coxerat Ci., c. cibum Varr., Lucr., cochleam ali cochleas Cels., Varr., humana exta, pavonem H., ova columbina Cels., dulce dedit tostā quod coxerat ante polentā (iz ječmenove moke) O.; v pass.: cibus coctus S., cibaria cocta N., L. močnik; s proleptičnim obj.: c. cenam Ca. et Caelius ap. Gell., Pl., cotidie sic ei cena (hrana) coquebatur, ut … N., c. panem Varr. ap. Non., Plin., Icti., medicamenta, venena L., ius H., liba in subito cocta foco O. Od tod subst. pt. pf.
a) coctum -ī, n in pl. cocta -ōrum, n skuha, kuhovina, (s)kuhane jedi: quid tu … curas, utrum crudum an coctum ego edim Pl., cocta vendere Suet.
b) cocta -ae, f kuhana pijača, prevretek, zvarek: niveae custodia coctae Mart.

2. coquī = vreti, kipeti (zaradi vročine): iam non solum ardet unda, sed coquitur Sid.

3. (človeka) na železni mreži peči, pražiti: Lact.

4. occ.
a) kuhati = žgati, (o)paliti, (s)topiti, sušiti, presušiti, posušiti, izsušiti (izsuševati): calcem Ca., Vitr., Dig., carbones Ca., Dig., laterculos Ca., laterem Mart., coctus later Vitr., Iust. žgani kamen, opeka, agger coctus Pr. iz žganih kamnov, iz opeke, fidelia cocta Pers., murrhea in Parthis pocula cocta focis Pr., robur coctum V. na ognju sušen čvrsti les, ligna cocta Ulp. (Dig.) izsušen les (ki se ne dimi) = ligna acapna Mart.), coctus pulvis Stat., coquere aera fornacibus Lucan. ali aurum cum plumbo Plin. (s)topiti, rastra et sarcula Iuv. kovati, locus is melior, quem non coquit sol Varr., glaebasque … coquat maturis solibus aestas V., cava flumina … radii tepefacta coquebant V., vidi ego … rosaria Paesti sub matutino cocta iacere Noto Pr., coquiturque vaporibus aër Val. Fl.
b) (do)zoriti, (do)goditi, v pass. zoreti, dozore(va)ti, kuhati se: eas (arbores) … sol et luna coquunt Varr., cum frumentum aestas et debita maturitas coxit Sen. ph., c. messem Mart., vinum prius quam coctumst pendet putidum Pl., mitis in apricis coquitur vindemia saxis V., poma matura et cocta Ci. zrelo in godno, (fructus fici) solibus coctus Plin.
c) zaužite jedi v želodcu prekuha(va)ti, razkrojiti (razkrajati), raztvoriti (raztvarjati), prebaviti (prebavljati): Lact., ut … omnia cocta atque confecta in reliquum corpus dividantur Ci., cibi … , qui potius difficulter coquuntur quam facile vitiantur Cels., ut balineae ardentes, quibus persuasere in corporibus cibos coqui Plin.; od tod šalj.: at vos praesentes, Austri, coquite horum obsonia! H. storite, da segnijejo.

5. pren.
a) kaj „kuhati“, „zakuha(va)ti“ = naklepati, snovati, izmisliti (izmišljati) si: quidquid est, … bene coctum dabit Pl., bene cocto, condito, sermone bono Luc. ap. Ci. ep., inpotentibus instructi consiliis, quae secreto ab aliis coquebant L., principes occulte Romanum coquebant bellum L., c. iras cum fraude, Latio extrema coepta Sil., trucem invidiam Stat.
b) vznemiriti (vznemirjati), stiskati, težiti, ujedati, mučiti, trapiti: egomet me coquo Pl., quae cura nunc te coquit Enn. ap. Ci. te tare, quam (Amatam) … femineae ardentem curaeque iraeque coquebant V., quos ira metusque coquebat Sil., nec oratorem macerat et coquit (sollicitudo) Q. — Od tod adj. pt. pf. v komp. z gen.: hodie iuris coctiores non sunt, quam qui lites creant Pl. bolj premeteni v pravu.

corrupt¹ [kərʌ́pt]

1. prehodni glagol
pokvariti, poslabšati; razkrojiti; spačiti; podkupiti

2. neprehodni glagol
pokvariti se, zgniti, strohneti

decomporre^*

A) v. tr. (pres. decompongo)

1. razstaviti, razstavljati; razčleniti, razčlenjevati (tudi pren.)

2. razkrojiti, razkrajati

B) ➞ decomporsi v. rifl. (pres. mi decompongo) razkrojiti, razkrajati se

decompose [di:kəmpóuz]

1. prehodni glagol
razkrojiti, razkrajati, razstaviti, razčleniti, analizirati

2. neprehodni glagol
razgrajati se, razpadati, gniti

décomposer [dekɔ̃poze] verbe transitif razkrojiti, razkrajati; razstaviti; razčleniti, analizirati; (s)kremžiti, (s)pačiti (obraz)

se décomposer razkrajati se, zgniti, strohneti
décomposer de l'eau par électrolyse razkrojiti vodo z elektrolizo
décomposer un nombre en facteurs premiers razstaviti število v prafaktorje
cadavre qui se décompose truplo, ki se razkraja
son visage se décomposa de terreur obraz se mu je spačil od groze
il est décomposé bled in spačen obraz ima

degrade [digréid]

1. prehodni glagol
degradirati, odstaviti
figurativno ponižati, osramotiti; zmanjšati

2. neprehodni glagol
propasti, propadati, prepere(va)ti, razkrojiti, razkrajati se

désagréger [-greže] verbe transitif razkrojiti; raztopiti; razstaviti; uničiti

se désagréger razpasti, zrušiti se, podreti se

descomponer* (glej poner) razstaviti, razčleniti, razkrojiti; razdvojiti; zbegati

descomponerse razkrajati se, gniti, pokvariti se; začeti bolehati; razkačiti se
descomponerse con uno nahruliti koga
descomponerse en palabras ne meriti svojih besed