Franja

razgubíti perdre (peu à peu, successivement, petit à petit)

razgubiti se se perdre, se disperser, s'éparpiller, se disséminer, s'évanouir, disparaître

razgubíti -ím razgubi -ite, ruzgubil -ila
I. poizgubiti: pri selitvah sem vse razgubil
II. razgubiti se poizgubiti se, nestati, ponestati: megle se zjutraj kmalu razgubijo; otroci so se mu razgubili po svetu

razgubi|ti se (-m se) ljudje, megla: sich verziehen, vonj: sich verflüchtigen

razgubíti se (-ím se) | razgúbljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. disperdersi; dileguarsi:
radovedneži so se hitro razgubili i curiosi non tardarono a dileguarsi

2. (postajati manj viden, slišen) perdersi, scomparire (tudi pren.):
spomini se razgubljajo v pozabo i ricordi si perdono nell'oblio

razgubíti se perderse; desaparecer; desvanecerse; disiparse

dīlābor -lābī -lāpsus sum (dis in lābī)

I.

1. razpasti (razpadati), razsuti se, razsipa(va)ti se: Col., monimenta virûm dilapsa Lucr., navis … vetustate dilabens L., aedis Iovis … vetustate dilapsa L., aedificium dilabens Sen. ph., dilapsa vetustate moenia T., dilapsa cadavera tabo V., dilapsa in cinerem fax H.; pesn.: ungulaque in quinos dilapsa absumitur ungues O. razkrojeno; occ. raztopiti (raztapljati), raztaliti se, razpustiti (razpuščati) se: eadem (aqua conglaciata) admixto calore liquefacta et dilapsa Ci., quā (nebulā) dilabente L. ko se je razprševala, ut nix … dilapsa est L. je skopnel, dilapsus calor V., (Proteus) in aquas tenuīs dilapsus abibit V.

2. pren. razgubiti, izgubiti, pogubiti (pogubljati) se, izginiti (izginevati, izginjati), giniti (ginevati), (pre)miniti, izničiti (izničevati) se, propasti (propadati): male parta male dilabuntur Poeta ap. Ci. = kakor pridobljeno, tako izgubljeno, rem familiarem dilabi non sinere Ci., rem communem esse dilapsam Ci., ut praeclarissime constituta res publica dilaberetur Ci., concordiā parvae res crescunt, discordiā maxumae dilabuntur S., praeclara facies, magnae divitiae, ad hoc vis corporis … dilabuntur S., profecto omnis invidia prolatandis consultationibus dilapsa foret S., dilapsa esse robora corporum animorumque L., vectigalia publica neglegentiā dilabebantur L. so se trošili, bella inopiā dilabi Iust. da se razdirajo.

— II.

1. (o vodi idr.) razteči (raztekati) se, odteči (odtekati): Fibrenus … rapide dilapsus in unum confluit Ci., amnis presso in solum alveo dilabitur Cu., dilabente aestu T. ob upadanju plime = ob oseki; pren.: dilapso tempore S. po preteku (določenega) časa, per veterem dilapso culinam Volcano (= igni) H. ko se je bil razširil, ne terra facile dilabatur Veg.

2. pren.
a) izginiti (izginevati, izginjati), izmakniti (izmikati) se, izmuzniti se: de mea memoria dilabuntur Ci. izginjajo mi iz spomina, simul ac fortuna dilapsa est, devolant omnes Corn., dilapsis inter nova gaudia curis O.
b) (o živih subj., poseb. o vojakih) razbežati se, razgubiti (razgubljati) se, razkropiti se, ubežati, popihati jo: vidit autem … futurum, ut Thasii dilaberentur N., Eumenes intellegebat … (copias) simul cum nuntio dilapsuras N., exercitus brevi dilabitur S., d. in oppida, in civitates, noctu in sua tecta L., ad praedam L., ad resumenda arma Suet., ad sua tuenda Iust., praedatum, pabulatum, lignatum L., ab ordinibus, sine commeatibus ab signis, ex praesidio L., pluribus dilapsis Cu., in suos quisque vicos dilapsi Bessum reliquerunt Cu., domum d. Front., dilapsae cum prole nurus Val. Fl.

diffluō -ere -flūxī (-flūxum)

1. razteči (raztekati) se, razli(va)ti se: Rhenus … in plures diffluit partes C., quoniam … diffluere umorem … cernis Lucr.; pren.: ut nos quasi extra ripas diffluentīs coërceret Ci., efficiatur aptum illud, quod fuerit antea diffluens Ci. tako rekoč razlito, cernere erat … quot linguarum opera ex ore virginis diffluebant M.

2. pren.
a) raztopiti (raztapljati) se, topiti se, potopiti se v kaj, plavati v čem, čezmerno vda(ja)ti se čemu: iuvenes sudore diffluentes corpora Ph. ki se jim po vsem telesu cedi znoj, d. sudore Plin. ves prepoten biti, d. luxuriā et lasciviā Ter., intellegemus, quam sit turpe diffluere luxuriā Ci. ali d. luxu L., Col. ali in luxum Prud. popolnoma vdajati se razkošju, razkošno živeti, homines deliciis diffluentes Ci., Graeci otio diffluentes Ci., d. divitiis Sen. ph., risu Ap. od smeha skoraj počiti; v pass. brezos.: die noctuque ludatur, bibatur, … diffluatur Aug. naj se … razuzdano živi.
b) (o neživih subj.) razbliniti (razblinjati) se, razgubiti se, razpršiti se, giniti, izginiti (izginjati), miniti: omnia, quae dilapsa iam diffluxerunt Ci. kar je že razpadlo in se razpršilo, cogere, ut ab summo tibi diffluat altus acervus (papaveris) Lucr., ubi per socordiam vires, tempus, ingenium diffluxere S., ubi (vita) per luxum et neglegentiam diffluit Sen. ph., diffluxisse iecur L., diffluunt iuga montium Sen. ph., mendacium per se corruptum … diffluit Lact., nolo in aliud horae diffluant Aug.

diffugiō -ere -fūgī -fugitūrus (dis in fugere) razbežati se, beže razpršiti (razprševati) se, razgubiti (razgubljati) se: metu perterriti repente diffugimus Ci., diffugiebat varium genus Lucr., versi per agros diffugiunt Val. Fl., qua sui diffugerant Suet. Od kod? campis (s polja) diffugit arator V. Kam? ad naves V., ad sua praesidia Hirt., in vicos L.; pren. (o neživih subj.): in multas … voces vox una diffŭgit Lucr. se razgubi, spiritus diffūgit in auras Lucr., diffūgēre nives H., neque … aliter diffugiunt sollicitudines H., diffugiunt stellae O.

vānēscō -ere (vānus) giniti, izginiti (izginjati), miniti (minevati), izgubiti (izgubljati) se, razgubiti (razgubljati) se, porazgubiti (porazgubljati) se, raziti (razhajati) se, preiti (prehajati), izpuhte(va)ti, izhlape(va)ti, razpršiti (razprševati) se ipd.: Pers., Sen. tr., Plin. iun. idr., incipiunt gravidae vanescere nubes O., non paterer immanes istos … lacertos (moč) … vanescere T., spiritus … vanescat in auras O., Ceres vanescit in herbam O.; pren.: cuncta … velut in cinerem vanescunt T., iactantiae fastu corrupti … in fumum cineremque vanescunt Aug.; metaf.: Q., Lact. idr., vanescit amor O., luctus Cat., ira, honor T., quod magnificum referente alio fuisset, ipso, qui gesserat, referente vanescit Plin. iun. izgubi vso vrednost.

zerstieben^* razgubiti se

écouler [ekule] verbe transitif razpečavati, proda(ja)ti; dati v promet

s'écouler odteči, odtekati; strujati (zrak); potekati, preteči (čas), miniti; razkropiti se (množica); iti v prodajo (blago) skopneti (denar); figuré izginiti, razgubiti se
s'écouler lentement, rapidement počasi, hitro iti v prodajo
le temps s'écoule čas poteka
la foule s'écoule lentement množica počasi odhaja, se razhaja
le magasin a écoulé son stock de jouets trgovina je (raz)prodala svojo zalogo igrač
faire écouler pustiti odteči, izteči
(faire) écouler des marchandises dati blago v prodajo
laisser écouler un délai zamuditi rok

porazgubi|ti se (-m se) ljudje: [auseinandergehen] auseinander gehen, sich zerstreuen; sich verlaufen; denar: [verschüttgehen] verschütt gehen, [flötengehen] flöten gehen
| ➞ → razgubiti se

poudre [pudrə] féminin smodnik; puder; prah, prašek

poudre effervescenre, à gratter, sternutatoire šumeči, srbljiv, kihalni prašek
poudre à polir čistilni prašek
poudre de riz puder za obraz
poudre de charlatan, de perlimpinpin prašek, ki ga mazači prodajajo kot zdravilo za vse bolezni
poudre de savon milo v prahu
en poudre v prahu, stolčen
café masculin, lait masculin, sucre masculin en poudre kava, mleko, sladkor v prahu
s'en aller en poudre spremeniti se v prah, izginiti, razgubiti se
être vif comme la poudre hitro vzkipeti
jeter de la poudre aux yeux (figuré) metati pesek v oči
mettre de la poudre (na)pudrati se
mettre le feu aux poudres (figuré) sprožiti konflikt, incident
il n'a pas inventé la poudre (figuré) on ni iznašel smodnika, ni posebno inteligenten
mettre, réduire en poudre (figuré) zmleti, zdrobiti (v prah)
prendre une poudre après le repas vzeti (prebavni) prašek po obedu
le feu prend aux poudres (figuré) bomba je eksplodirala
cette nouvelle se répand comme une traînée de poudre ta novica se zelo hitro, kot blisk širi
tirer, user sa poudre aux moineaux streljati s topovi na vrabce
ça sent la poudre (figuré) diši po konfliktu

razgublja|ti se (-m se) razgubiti se sich (allmählich) verziehen/verflüchtigen

razgúbljati se (-am se) imperf. refl. glej razgubiti se | razgubljati se

razi|ti se (-dem se) razhajati se [auseinandergehen] auseinander gehen, [auseinanderkommen] auseinander kommen, (ločiti se) sich trennen; (razgubiti se) sich verziehen

verziehen^* den Mund, das Gesicht: razvleči; Agronomie und Gartenbau preredčiti; ein Kind: razvaditi, zavzgojiti; (umziehen) preseliti se; sich verziehen skriviti se, Holz, Bretter: zvegati se; Wolken: razgubiti se; Gletscher usw., Menschen in die Ecke: umakniti se

zgubi|ti (-m)

1. ➞ → izgubiti; šport pri kartah: matsch werden; po nemarnosti: versaubeuteln

2. ➞ → porazgubiti

3.
figurativno zgubiti živce durchdrehen
zgubiti pamet überschnappen
zgubiti zaupanje v irre werden an

4.
zgubiti se (zaiti) irregehen, irrefahren, sich verlaufen
(razgubiti se) sich verlaufen, sich zerstreuen
| ➞ → razgubiti se