razbit (-a, -o) zerschlagen, zertrümmert, zerbrochen, entzwei
biti razbit in Scherben liegen, in Trümmern liegen, zerschlagen sein ➞ → razbiti
Zadetki iskanja
- razbít broken, smashed, battered, shattered, shivered; (letalo, ladja) wrecked
razbíti ostanki (ladje) wreckage
na drobce razbít broken into shivers - razbít cassé, brisé
- razbít (-a -o) adj.
1. fiz. disintegrato; rotto, fracassato; frantumato; scisso
2. pren. triste; rotto:
govoriti z razbitim glasom parlare con tono triste, con voce rotta
3. articolato - razbít roto; destrozado
- razbít prid., розби́тий прикм.
- brisé, e [brize] adjectif razbit, zlomljen, prelomljen; figuré polomljen
brisé de fatigue zbit, zelo utrujen
comble brisé masculin mansardna streha - broken [bróukən]
1. pretekli deležnik od break
2. pridevnik (brokenly prislov)
zdrobljen, razklan, razbit; prekinjen, pretrgan; presekan; sunkovit; v ježi izurjen, ukročen; spremenljiv (vreme)
broken bread, meat etc. ostanki kruha, mesa itd.
broken ground neravna tla; gričevnata pokrajina; preorana zemlja
broken horse v ježi izurjen konj
broken man izgubljenec
broken reed nezanesljiva opora
broken sleep moteno spanje
broken spirit pobitost, potrtost
broken money drobiž
broken stones gramoz
broken English slaba angleščina
broken iron staro železo
broken fleece odpadki volne
broken water razburkano morje
broken wind nadušljivost, naduha (konja)
broken soldier vojaški invalid
broken week teden s prazniki - bum2 [bʌm] pridevnik
slab, polomljen, razbit - cassé, e [kase] adjectif zdrobljen, polomljen, razbit; slaboten (glas); betežen, nebogljen (človek)
- cracked [krækt] pridevnik
počen, razbit; rezek
pogovorno nor - défoncé, e [defɔ̃se] adjectif vdrt, razbit, brez dna
route féminin défoncée razrita, lukenj polna cesta - derrengado prelomljen v ledjih; ukrivljen; razbit
- durchschossen Typographie Satz: razbit
- entzwei razbit; razdvoje, na dvoje
- ìskrhān -a -o polomljen, razbit: -a slama može se upotrebiti samo za prostirku; -ōst polomljenost, razbitost
- kaput [ka:pút] pridevnik
sleng uničen, razbit - kaputt uničen; pokvarjen, (entzwei) razbit; kaputt sein biti uničen; bei jemandem ist etwas kaputt (kdo) je malo mahnjen
- lacer -era -erum (prim. gr. λακίς, λάκος n. capa, λακίζω (raz)trgam, lat. lacerō, lacinia, lancinō)
I. pass. v pravem pomenu = raztrgan, razcefran, razdrapan: vestis T., crines Stat. izpuljeni, od tod razbit, razdrobljen, razdejan, raztrupan: currus O., tabulae O. razbite deske, razbitki desk, laceras aries … concutit arces O., laceras … puppes refeci O. prebite, l. navis Fl., tectorum vestigia lacera T., l. castra Sil. brez poveljnika; razmesarjen, razmrcvarjen: corpus S. fr., L., O., Plin., Iust., funus V. mrtvo telo, truplo, mille lacer spargēre locis et sanguine silvas foedabis O., iuvenca O., artus O., Plin. iun., Achelous … lacerum cornu (abl.) caput mediis abdidit undis O. na rogu okrnjeno glavo = brezrogo (kúljavo) glavo, lacerae unguibus venae Sen. tr.; z gr. acc.: laniatum corpore toto Deiphobum videt et lacerum ora (po obrazu) V.; pren.: lacerae domus artus componere Sen. tr., sparsas atque, ut ita dicam, laceras gentilitates colligere Plin. iun., l. regum Cl. —
II. act. (enalaga) mrcvareč: suos artus lacero divellere morsu O. — Soobl. masc. lacerus: Ven. - plāgōsus 3 (plāga)
1. pass. pretepen, raztepen, razbit, poln ran: dorsum, crura Ap.
2. act. rad pretepajoč koga, rad deleč udarce, „ radotépen“ (subst. tepéžkar, tepéžnik): Orbilius H., Suet.