Franja

razbeli|ti [é] (-m) (bis zum Glühen) erhitzen, glühen

razbelíti i razbéliti -im ražariti, usijati: razbeliti železo, peč, olje

razbelíti -bélim dov. a încinge

razbéliti to make red-hot (ali white-hot)

razbeljen (made) red-hot, white-hot

razbéliti chauffer à blanc (ali au rouge) , porter à l'incandescence, faire rougir

razbéliti (-im) | razbéljati (-am) perf., imperf. arroventare; rendere rovente, incandescente; affocare:
razbeliti železo arroventare il ferro
poletno sonce je razbelilo ozračje il sole estivo aveva arroventato, affocato l'aria

razbéliti calentar al (rojo) blanco

razbeljen calentado al blanco; incandescente

affocare

A) v. tr. (pres. affuōco)

1. knjižno vžgati, zažgati

2. pren. razžariti, razbeliti:
il sole affocava l'aria sonce je razžarilo zrak

B) ➞ affocarsi v. rifl. (pres. mi affuōco) knjižno razgreti se, razvneti se, vzplameneti:
s'affocò in volto obraz mu je zažarel

anneal [əní:l] prehodni glagol
razbeliti, kaliti, izžgati
figurativno strditi

arroventare

A) v. tr. (pres. arrovēnto) razbeliti, razžariti:
arroventare un ferro nel fuoco razbeliti železo v ognju

B) ➞ arroventarsi v. rifl. (pres. mi arrovēnto) razbeliti se, razžariti se

enrojar razbeliti

fervē-faciō -ere -fēcī -factum (fervere in facere) zavreti (trans.), razgreti, razbeliti: aleum Ca., ferve bene facito (= fervefacito bene) Ca., muriam Cels., eaepse (patinae) sese fervefaciunt Pl., pix fervefacta, iacula fervefacta C., vinum fervefactum Plin.

glühen

1. žareti, (zu glühen beginnen) zažareti

2. transitiv žgati; Technik Metallurgie razžariti, razbeliti

īgnio -īre -īvī (iī) -ītum (īgnis) razbeliti, razžariti (razžarjati), užariti, zažgati: Cypr., Aug., Iul. Val., Th. Prisc., his membra pergunt urere, ut igniverint Prud., ferrum ignitum Plin. Val., pelles sole ignitae Cael. Od tod adj. pt. pf. īgnītus 3 ognjen, ognjevit, žareč: liquor Ci. ap. Serv., aether Ap., lapides M., sidus Vop., vinum naturā ignitius Gell. močnejše, draconis effigies ignitissima Iul. Val.; metaf.: ingenium, iuvenum chorus Prud., dens Sid., verbi ignitavis Paulinus ap. Aug.

incandesce [inkændés]

1. neprehodni glagol
razbeliti se, žareti

2. prehodni glagol
razbeliti, razžariti

infocare

A) v. tr. (pres. infuōco) razbeliti, razžariti:
infocare il metallo razžariti kovino

B) ➞ infocarsi v. rifl. (pres. mi infuōco)

1. razžariti, razžarevati se

2. pren. razvneti se:
infocarsi di sdegno razvneti se od ogorčenja

ispáliti ìspālīm
1. izžgati: sunce je ispalilo svu zemlju; zemlja je od vrućine ispaljena
2. ožgati: sunce ti je ispalilo lice
3. izstreliti: ispaliti granatu, metak, rafal, pušku
4. razbeliti: ispaljenim nožem vadili su sačmu ispod kože
5. vžgati: robu ispaliti žig sužnju vžgati žig
6. ispaliti sve svijeće, sve metke narediti vse, kar je mogoče

per-calefaciō -ere -fēcī -factum, pass. calefīō -fierī -factus sum (per in calefacere) močno razgre(va)ti, razbeliti (razbeljati), pregre(va)ti: glaebis ab sole percalefactis Varr., ut omnia motu percalefacta vides ardescere Lucr., quamvis natura sit durum (sc. ferrum), in fornacibus ab ignis vapore percalefactum ita mollescit, uti in omne genus formae faciliter fabricetur Vitr., percalefacta terra et adusta Vitr., aer … a sole percalefactus Vitr., caelum … ab ignis vapore percalefactum Vitr., auster vero et reliqui … percalefacti ab regionibus fervidis adveniunt Vitr., sed frigida aqua, cum incidit percurrens in ardentem locum, effervescit et percalefacta egreditur per venas extra terram Vitr., aeneum vas … cum ignis vehementi fervore tangatur, percalefieri cogit aquam Vitr., saxa silicea … cum ab igni sunt percalefacta, aceto sparso dissiliunt et dissolvuntur Vitr., aestu et itineris fervore in Cilicia percalefactus (sc. Alexander) Cydno … corpus suum inmersit Val. Max., recenti calce inlito multoque igni percalefacto cubiculo se inclusum peremit Val. Max.

razbijèliti ràzbijelīm (ijek.), razbéliti ràzbēlīm (ek.) razbeliti: razbijeliti gvožđe, mast

rougir [ružir] verbe transitif pordečiti; razbeliti (železo); pomešati (vodo) z rdečim vinom; verbe intransitif postati rdeč, pordeti, zardeti (de od); sramovati se

rougir ses mains de sang (figuré) imeti krvave roke, zagrešiti umor, zločin
rougir son eau zmešati si vodo z nekoliko rdečega vina
rougir de honte, de colère, de plaisir zardeti od sramu, jeze, ugodja
rougir jusqu'aux yeux, jusqu'au blanc des yeux, jusqu'aux oreilles zardeti do ušes
je rougis de lui sram me je zanj
je n'ai pas à rougir de cela tega me ni treba biti sram
ne plus rougir de rien postati brezčuten za grajo, biti nesramen
elle devrait rougir de sa mauvaise conduite sram bi jo moralo biti njenega vedenja
faire rougir quelqu'un spraviti koga v zadrego (tako da zardi)
rougir et peler après un coup de soleil postati rdeč in luščiti se po sončarici