Franja

razčesn|iti [ê] (-em) durchhauen
razčesniti se entzweibrechen

razčesníti -čésnem i razčêsniti -em rascijepiti, rascepiti na dvoje, rastrgnuti na dvoje: strela je razčesnila drevo; glej, da se ne razčesneš

razčêsniti to cleave, to split

razčêsniti (-em) perf.

1. (razklati) spaccare, fendere

2. (odpreti) aprire;
glavo ti bom razčesnil, če ne umolkneš se non stai zitto ti spacco la faccia
ne, pa če se razčesneš no e poi no
razčesniti se od jeze schiantare dalla rabbia

dīvellō -ere -vellī in -vulsī -volsum, mlajše -vulsum

1. raztrgati, pretrgati, razčesniti: Gell., Amm., magnos manibus d. montīs, divolsā nube Lucr., d. manibus nodos V. razvozlati, corpus O., suos artūs morsu O., ea cornu divulsere boves O., divulsa membra O., d. vulnus (obvezo rane) manibus Auct. b. Afr., effigies Pisonis T.; klas. le pren. = razvez(ov)ati, razdreti (razdirati), na silo ločiti (ločevati), prekiniti, ukiniti, uničiti (uničevati): res copulatas, commoda civium, affinitatem Ci., amorem querimoniis H., somnos divellit cura H. prekine, moti, d. amicitiam Sen. ph.; pass.: distineor ac divellor dolore Ci.

2. occ. odtrg(ov)ati, odčehniti, odčesniti, ločiti; abs.: nec me … Gyes divellet umquam (sc. a te) H.; Od kod? s samim abl.: d. Damalin adultero H., ramum suo trunco O.; z a(b): neque ab eo (sc. a Catilina) divelli possunt Ci., qui a me mei servatorem capitis divellat Ci., divelli liberos a parentum complexu S., se ab hoste L., divelli a se et abripi Cu., uxor, ne ab aegro divelleretur Iust.; med.: divellimur inde V., non ego amplexu divellerer tuo V.; pren.: divelli ab otio, a voluptate Ci.

durchhauen^* razpoloviti, razčesniti; figurativ den gordischen Knoten usw.: presekati, einen Weg: izkrčiti; sich durchhauen izkrčiti si pot; jemanden pretepsti, eine Leitung: uničiti, presekati

raščèhnuti ràščehnēm (se) razčehniti (se), razčesniti (se)