Franja

ravnovesj|e [é] srednji spol (-a …) das Gleichgewicht, der Gleichgewichtszustand
biologija naravno ravnovesje der Naturhaushalt
vodno ravnovesje der Wasserhaushalt
biti v ravnovesju das Gleichgewicht halten ➞ → ravnotežje

ravnovésje (-a) n glej ravnotežje

ravnovésje s ravnovjesje (-ves-) ravnoteža

ravnovésje -a s., рівнова́га -и ж.

bilančno ravnovesje stalna zveza
finance (o dohodkih in stroških podjetja) ▸ mérlegegyensúly

zunanjetrgovinsko ravnovesje stalna zveza
ekonomija (o uvozu in izvozu) ▸ külkereskedelmi egyensúly

balance [balɑ̃s] féminin tehtnica (tudi astronomie); figuré ravnotežje, ravnovesje; commerce bilanca, zaključek; figuré negotovost, neodločenost; mreža za lov rakov

balance de clôture zaključna bilanca
balance du commerce trgovinska bilanca
balance des forces dans le monde ravnovesje sil v svetu
balance de précision, romaine, automatique precizna, rimska, avtomatska tehtnica
aiguille féminin, plateaux masculin pluriel de la balance jeziček, skodeli tehtnice
balance de caisse blagajniški zaključek
balance d'un compte saldo
balance de sortie zaključna bilanca
la balance est favorable, en excédent bilanca je ugodna, aktivna
la balance est défavorable, en déficit bilanca je neugodna, pasivna
être en balance kolebati
faire la balance napraviti bilanco
faire pencher la balance en faveur de quelqu'un favorizirati koga
faire pencher, incliner, emporter la balance (figuré) odločiti
mettre, jeter un poids dans la balance tehtno, važno besedo reči
mettre en balance (figuré) (pre)tehtati, kaj je za in kaj je proti
peser dans la balance biti zelo pomemben, tehten, velike teže
tenir la balance égale entre ... biti nepristranski med ...
tenir quelqu'un en balance koga pustiti v negotovosti; nekaj pustiti nerešeno, neodločeno
il a jeté toute son autorité dans la balance et il a emporté la décision nastopil je z vso svojo avtoriteto in dosegel odločitev

echilíbru -e n ravnotežje, ravnovesje

equilibration [i:kwilaibréišən] samostalnik
ravnotežje, ravnovesje, izenačenost

équilibre [ekilibrə] masculin ravnotežje, ravnovesje

équilibre européen, du monde evropsko, svetovno ravnovesje
équilibre financier finančna izravnava
équilibre des forces ravnotežje sil
équilibre instable, stable labilno, stabilno ravnovesje
budget masculin en équilibre uravnovešen proračun
sens masculin de l'équilibre čut za ravnotežje
déranger, troubler, rompre l'équilibre motiti, kaliti, razbiti ravnovesje
être en équilibre biti v ravnotežju ali ravnovesju, biti uravnovešen (proračun)
faire, (rétablir) l'équilibre (zopet) vzpostaviti ravnovesje
mettre en équilibre spraviti v ravnovesje
perdre, retrouver son équilibre izgubiti, zopet dobiti svoje ravnotežje

equilibrio m (pl. -ri)

1. ravnotežje, ravnovesje (tudi pren.):
stare in equilibrio biti v ravnotežju
perdere l'equilibrio zgubiti ravnotežje

2. pren. zdrav razum, uravnovešenost, umerjenost:
dar prova di equilibrio pokazati uravnovešenost

equilibrio moški spol ravnotežje, ravnovesje; duševni mir

sacar del equilibrio spraviti iz ravnotežja
llevar a/c en equilibrio (sobre la cabeza) na glavi nositi (breme)
guardar el equilibrio obdržati ravnotežje
perder el equilibrio izgubiti ravnotežje

equilibrium [i:kwilíbriəm] samostalnik
ravnotežje, ravnovesje, izenačenost

Gleichgewicht, das, ravnotežje, Physik, Mathematik, Chemie ravnovesje; das Gleichgewicht halten obdržati/ohranjati ravnotežje, biti v ravnovesju z; aus dem Gleichgewicht bringen spraviti iz ravnotežja; aus dem Gleichgewicht geraten izgubiti ravnotežje; das Gleichgewicht aufrechterhalten Technik , figurativ vzdrževati ravnotežje

Gleichgewichtszustand, der, ravnovesje, ravnotežje; uravnoteženost

lībra -ae, f (iz *līthrā, od tod izpos. gr. sicilsko λίτρα)

1. tehtnica, vesa, in sicer dvoposodična, bilanx; (enoposodična je v lat. statēra): virtutis … amplitudinem quasi in altera librae lance ponere Ci., quaero, quam vim habeat libra illa Critolai, qui cum in alteram lancem animi bona imponat, in alteram corporis et externa, … putet … Ci., ad libram dirigere opus Ambr. (o gospodinji, ki prede). Pomni jur. t.t. librā et aere ali per aes et libram = s pravilnim nakupom, pravilno, pošteno (tj. držeč se pravnih postopkov in oblik, uveljavljenih pri prenosu lastninskih pravic). Ker so sprva kupno ceno odtehtavali, se je pri prenosu lastninskih pravic z nakupom, podaritvijo ali oporoko ohranil poseben običaj navideznega nakupa: vpričo najmanj petih prič in moža, ki je držal medeno tehtnico (libripens), je pravi ali navidezni kupec prijel svoj nakup z roko (mancipatio) in udaril z bakrenim novcem (aes) ob skledico tehtnice z besedami „hunc ego servum ex iure Quiritium meum esse aio isque mihi emptus est hoc aere aeneāque librā“, nato je prodajalcu izročil novec kot navidezno kupno ceno: Gell., Inst., Iustiniani, librā et aere liberatum emittit L. da osvobojencu (= iz rok prvega upnika osvobojenemu) prostost po redni podaritvi, quod quis librā mercatus et aere est H. s pravilnim nakupom, meque tuum (esse) librā norit et aere minus O. tudi brez pravilne lastninske pridobitve; od tod: testamentum facere sine librā atque tabulis Ci. ne držeč se običajne zakonite oblike (ustaljenega zakonskega postopka). Pesn. pren. tehtnica: scis etenim iustum geminā suspendere lance ancipitis librae Pers., animi cunctantis libra Cl.

2. vodna tehtnica, stavna mera, libéla, grebljica, starejše „livel“, „nivel“, „vodoravnostna vesa“, „ravnulja“: aquaria Vitr., in quibus (navibus) ad libram fecerat turres C. po vodni tehtnici = v isti višini (da se ohrani ravnotežje); meton. ravnovesje, ravnotežje: calamus … , cui … contra flatus quoque pervicax libra Plin.

3. metaf. Lībra Tehtnica, ozvezdje v živalskem krogu; sonce vanj vstopi ob jesenskem enakonočju: Sen. ph., Plin., Libra die (= diei) somnique pares ubi fecerit horas V., seu Libra seu me Scorpios adspicit H., pendula caelestis Libra movebat aquas O.

4. meton. (v zvezi z abl. subst. pondō in brez njega) tehtano = rim. funt (= as = 12 unciae = 0,327 kg): as erat librae pondus Varr., libram pondo aeris valere Varr., dictator coronam auream libram pondo … in Capitolio Iovi donum posuit L., mulli binas libras ponderis raro exsuperant Plin., corona aurea librarum quinque Suet.; kot tekočinska mera: populo … totidem (= denas) olei libras … viritim divisit Suet.

lībrāmentum -ī, n (lībrāre)

I.

1. utež: plumbi L. svinčena utež.

2. metalni (lučalni, zagonski) jermen: libramenta tormentorum abscidere T.

3. l. aquae padec, strmec, skočník: Plin., Plin. iun.

4. kolebanje, nihanje, mahanje: recto libramento Sen. ph. v premočrtnem nihanju. —

II. metaf.

1. ravnotežje, ravnovesje: trabes longior conectitur eo libramento, ut, si unum caput depresseris, aliud erigatur Veg.

2. vodoravna ravnina (ravnica) ali prema (ravna) črta, premica: extremitatem et quasi libramentum, in quo nulla omnino crassitudo sit Ci., sub eodem libramento stare Sen. ph.

3. enako stanje, enakost: ventorum hiemalium et aestivorum Col.

poise¹ [pɔ́iz] samostalnik
dobesedno, figurativno ravnotežje, ravnovesje
figurativno uravnovešenost, mirnost; hladnokrvnost, samozavesten nastop; drža glave, telesa; utež (v uri, rimski tehtnici); lebdenje (v zraku)

to hang at poise biti nerešen (zadeva), viseti v zraku

pondération [-sjɔ̃] féminin ravnotežje (figuré); ravnovesje, simetričnost, izravnanost, mirnost, umerjenost, previdnost

faire preuve de pondération biti umerjen, miren