Franja

radoved|en [é] (-na, -no) neugierig

radovéden inquisitive; curious

preveč radovéden over-inquisitive, pogovorno nosy
radovéden sem (= rad bi vedel), če bodo prišli I wonder if they will come

radovéden curieux, indiscret

biti radoveden na kaj être curieux de quelque chose
ne bodite tako radovedni! ne soyez pas si curieux!
radoveden sem, če pride je suis curieux de voir s'il viendra

radovéden (-dna -o) adj. curioso; knjiž. occhiuto; pejor. ficcanaso, indiscreto, petulante, importuno; (v pov. rabi)
biti radoveden essere curioso (di sapere)
radoveden sem, kako se bo končalo sono curioso di sapere come andrà a finire

radovéden -dna -o radoznao, znatiželjan, ljubopitan, ljubopitljiv: -i otroci; biti radoveden na kaj; -i smo, odkod prihajate
ljubopitni smo znati odakle dolazite

radovéden curioso

biti radoveden na tener curiosidad (ali estar curioso) por (saber)
radoveden sem, če ... estoy curioso por saber si...

radovéden prid., допи́тливий прикм.

radovéden -dna -o prid. curios

busy² [bízi] pridevnik (busily prislov)
delaven, marljiv, priden; zaposlen; vihrav, nemiren, živahen; aktiven; vsiljiv, radoveden

to get busy lotiti se dela
to be busy in (ali at, with) ukvarjati se s čim

curieux, euse [kürjö, z] adjectif radoveden, zvedav, indiskreten; željan znanja, zanimajoč se za; čuden, nenavaden; presenetljiv; vreden ogleda; masculin radovednež, zijalo; ljubitelj; argot preiskovalni sodnik

homme masculin curieux posebnež, čudak
collection féminin d'un curieux zbirka ljubitelja
il est curieux de tableaux on se zanima za slike
ne me regarde pas comme une bête curieuse! ne glej me kot kako čudo!

curiós -oásă (-óşi, -oáse) adj.

1. radoveden, zvedav

2. nenavaden, čuden

curioso

A) agg.

1. radoveden:
sarei curioso di sapere rad bi vedel

2. neobziren, vsiljiv

3. nenavaden, čuden

B) m (f -sa) radovednež, radovednica

curioso radoveden, vedečen; skrben, natančen; čeden, ličen; redek, vreden ogleda; čuden, poseben

estoy curioso por saberlo radoveden sem na to
¡qué curioso! kako čudno!
curioso m radovednež, vedoželjen človek; zijalo

cūriōsus 3, adv. -ē (cūra)

I.

1.
a) act. skrbeč, zanimajoč se za kaj, skrben, skrbljiv, pazljiv; abs.: pictor, manus Petr., pastores curiosiores Varr., curiose … referre aliquid Val. Max., curiose involvere Cels., curiose prospicere, ne … Cels., curiose cavere de aliqua re Suet., conquirere ista curiosius Ci., animadvertere ea, quae domi fiunt, curiosius Ci. z večjim zanimanjem, curiosius observare aliquem Val. Max., curiosius scriptae litterae Plin. iun., curiosissime pangere aliquid Col.; z objektnim gen.: iuvenis … omnis officii curiosius Sen. ph., deus non exaudiens vota nec nostri curiosus Sen. ph., medicinae peculiariter curiosius Plin., memoriae curiosi Aur. zgodovinopisci; nam. gen. skloni s praep.: permulta alia colligit Chrysippus, ut est in omni historia (v vsem zgodovinskem) curiosus Ci.; quo minus familiaris sum, hoc sum ad investigandum curiosior Ci. ep. tem skrbneje si prizadevam izvedeti njegove misli.
b) pass. skrben = skrbno vzgojen (vzgajan), izvrše(va)n, opravljen (opravljan) ipd.: victus Cels., consilia Q., curiosior sui cultus Val. Max., curiosior observatio Val. Max., Cels., fuit vestitu ad (glede na) munditiem curioso Macr.

2. occ.
a) skrben, zaskrbljen = sočuten: quidam curiosior Ph.
b) preskrben v izražanju, pretirano natančen, pedanten, dlakocepski: ut a diligenti curiosus … distat Q., curiose potius loqui … quam Latine Q.

3. skrbno izsledujoč, zasledujoč, poizvedujoč, vedoželjen, zvedav, radoveden (v dobrem in slabem pomenu): ne curiosissimi quidem homines exquirendo audire tam multa possunt, quam sint multa Ci., ne aliis molestus, vobis curiosus viderer Ci., quid est tam curiosum quam ea scire velle Ci., ut ipse nosti curiosus H., sunt homines naturā curiosi Plin. iun.; si me nihilo minus nosti curiosum in re publica quam te Ci. ep.; (v slabem pomenu) radoveden: isti curiosi, quos offendit noster … labor Ci., primum patere me esse curiosum Ci., qui autem requirunt, quid quaque de re ipsi sentiamus, curiosius id faciunt, quam necesse est Ci.; enalaga: ut curiosis oculis perspici non possit Ci. s skrbno preiskujočimi (zvedavimi) očmi, auribus erectis curiosisque audire Sen. ph., oculis ad libidinem curiosis Cypr. Od tod (v cesarski dobi) subst. cūriōsus -ī, m tajni ogleduh, redarstveni vohun, ovaduh: Cod. Th., curiosum ac speculatorem ratus Suet. —

II. od skrbi shujšan: Afr. fr.

curious [kjúəriəs] pridevnik (curiously prislov)
radoveden; znamenit, redek; čuden, nenavaden; ličen, izbran, prefinjen
olepševalno erotičen, pornografski

I am curious to know rad bi vedel
curiously enough čudno, presenetljivo

disquisitive [diskwízitiv] pridevnik (disquisitively prislov)
radoveden, ki rad sprašuje

fouinard, e [fwinar, d] adjectif, familier vsiljiv, radoveden, tečen; masculin vsiljivec, radovednež, vohljač

fouineur, euse [-nœr, öz] adjectif brskav, radoveden, indiskreten; masculin brskač, radovednež, vohljač, indiskretnež

fouineur de bibliothèque (figuré) knjižni molj

fureteur, euse [fürtœr, öz] adjectif brskav, stikljiv, radoveden; masculin stikljivec, brskač; vohljač

ghiotto agg.

1. požrešen, sladkosneden:
ghiotto di dolci sladkosneden

2. pren. lakomen, pohlepen:
ghiotto di denaro lakomen na denar

3. radoveden, vedoželjen:
ghiotto di novità željan novic

4. okusen (hrana):
pietanza ghiotta poslastica

5. pren. zanimiv, razburljiv:
una notizia ghiotta razburljiva novica