Franja

rašp|a, rašpl|a ženski spol (-e …) die Raspel, die Raspelfeile, die Holzraspel
gladiti z rašpo raspeln

rȁšpa ž (n. Raspel) nizko pog. pila, rašpa, pila za les, gl. tudi strugalica, turpija

rášpa rášpla rasp

rášpa (-e) f obrt. raspa;
plitva mizarska rašpa scuffina

rášpa i rášpla ž (nj. Raspe, Raspel) rašpa, turpija, strugalica, strugača za drvo, za kožu

rášpa, rášpla lima f gruesa; escofina f

Holzraspel, die, rašpa, rašpla

rallo moški spol strgalnik; rašpa, strgača

cara de rallo kozav obraz

rasp [ra:sp]

1. samostalnik
rašp(l)a, strgača, ribežen; debela pila (za les); rašplanje; piljenje, strganje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
(na)ribati, rašplati, stružiti
figurativno (raz)dražiti, raniti, poškodovati; napraviti neprijeten vtis na, vznemiriti; ostrgati krušno skorjo; vreščé izustiti; praskati (o violini), hreščati, vreščati

to rasp one's nerves iti na živce
to rasp off (away) the bark ostrgati drevesno skorjo

raspa¹ f obrt rašpa

raspa² f rašpa (ples)

raspador moški spol rašpa, strugača; strgalnik; strgalni nož

Raspel, die, (-, -n) Technik rašpa, rašpla; strgalo, strgača

Raspelfeile, die, Technik rašpa

riflard [riflar] masculin, familier velik dežnik; groba pila, rašpa; zobato kiparsko dleto; najdaljša, najboljša volna ovčje kože

rifller [ríflə] samostalnik
tehnično drzalica, rašpa

scobina -ae, f (scobis) groba lesna pila, rašpa, rašpl(j)a, str(u)gača, strgalo, strgalnik: TERT., ISID., scobina[m] ego illum actutum adrasi [s]enem PL., in [N]ervolaria: „scobina[m] ego illum actutum adrasi [s]enem PL. AP. VARR., scobinam a scobe: lima enim materia[e] fabrilis est VARR., novissima asperitas ut scobinae fabrilis PLIN.,

scuffina f obrt ploščata strgača, rašpa

strgáča ž
1. četka za blato
2. strugača, strugalica, rašpa
3. vrsta motike

strgúlja ž strugača, strugalica, rašpa