Franja

rimsk|i (-a, -o) römisch

rîmskī -ā -ō rimski: rimski car; rimski papa; -a crkva; -o carstvo; -o pravo; -e brojke; Rimski imperij; Rimska država; astr. Rimski Put = Kumovska Slama astr. rimska cesta

rimski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o antičnem Rimu in Rimljanih) ▸ rómaiMed rimskimi gladiatorji je najbolj znano ime Spartaka, pastirja in pozneje pomožnega rimskega vojaka. ▸ A leghíresebb római gladiátor Spartacus, aki pásztorból lett római segédcsapatban szolgáló katona. Rimski zgodovinar Svetonij je vojno opisal kot najtežji spopad, s katerim se je soočil Rim po punskih vojnah pred dvesto leti. ▸ Suetonius római történetíró a háborút a kétszáz évvel korábbi pun háborúk óta a legsúlyosabb konfliktusként írta le.
Cezar je vojake plačeval iz lastnih finančnih virov, vendar je legijo pozneje priznal tudi rimski senat. ▸ Caesar a saját pénzéből fizette a katonákat, de a légiót később a római szenátus is elismerte.
V rimski mitologiji je bil Neptun bog morja, enakovreden grškemu Pozejdonu. ▸ A római mitológiában Neptunusz a tenger istene volt, a görög Poszeidónnak felelt meg.
Sopomenke: rimljanski
Povezane iztočnice: rimska mitologija, rimska doba, rimski čas, rimska država, rimska cesta, rimsko kopališče

2. (o mestu Rim) ▸ római
3. (o Italiji) ▸ rómaiKonec minulega leta je rimska vlada dala dovoljenje za trenutno največji gradbeni načrt v Evropi. ▸ Tavaly év végén a római kormány zöld utat adott Európa jelenleg legnagyobb építési projektjének.
Narodne in jezikovne manjšine v Italiji so sicer že prej imele svojega predstavnika v rimski vladi. ▸ Olaszország nemzeti és nyelvi kisebbségeinek korábban is volt képviselője a római kormányban.
4. v zgodovinskem kontekstu (o Svetem rimskem cesarstvu) ▸ német-római, rómaiTudi Marija Terezija je bila le rimska cesarica. ▸ Mária Terézia is csak egy római császárné volt.
V zahvalo je papež Karla Velikega okronal za rimskega cesarja, s čimer se je dediščina antičnega rimskega cesarstva povezala z germanskimi (frankovski) kralji. ▸ Hálából Nagy Károlyt a pápa római császárrá koronázta, és ezzel összekapcsolta az ókori Római Birodalom örökségét a germán (frank) királyokkal.

rímski Roman

Rimska cesta astronomija Milky Way, Galaxy

rímski romain, de Rome

rimske ceste routes (ali voies ženski spol množine) romaines
rimska cesta (na nebu) voie lactée
rimske številke chiffres romains

rímski (-a -o) adj.

1. hist. romano:
rimski imperij impero romano
rimski nos naso romano
rimska volkulja lupa romana
polit. rimski pozdrav saluto romano, fascista
rimsko pravo diritto romano

2. (ki se nanaša na današnji Rim) romanesco, romano; ekst. capitolino:
rimska kuhinja cucina romana
lingv. rimsko narečje dialetto romanesco

3. rel. (rimskokatoliški) (cattolico) romano, di Roma:
rimska in pravoslavna cerkev la Chiesa di Roma e la Chiesa ortodossa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. rimska beseda, rimski izraz romanismo
hist., muz. rimska bojna trobenta buccina
astr. Rimska cesta Via lattea
tisk. rimska črka carattere romano
rimska tehtnica stadera
mat. rimske številke numeri romani
hist. rimski limes il limes romano
šport. rokoborba v grško-rimskem slogu lotta greco-romana

rímski -a -o rimski: -e številke; rimska cesta
Kumova, Kumovska Slama; Rimska cesta v Ljubljani; -a tehtnica
kantar

rímski romano; de Roma

rimska cesta (na nebu) vía f láctea

rímski prid., ри́мський прикм.

rímski -a -o prid. roman

rimski čas stalna zveza
zgodovina (o antičnem Rimu) ▸ római korNajstarejše najdbe sodijo v rimski čas in nakazujejo možnost, da je nekoč v bližini stala antična naselbina. ▸ A legrégebbi leletek a római korba nyúlnak vissza, és felvetik a lehetőséget, hogy a közelben egykor ókori település állt.
Najstarejša kovinska peresa poznamo iz rimskega časa. ▸ A legrégebbi fémtollakat a római korból ismerjük.
Sopomenke: rimska doba

Rimski imperij stalna zveza
tudi rimski imperij, zgodovina (država) ▸ Római Birodalom, római birodalomLeta 30 cesar Avgust vključi Egipt v Rimski imperij. ▸ Kr. u. 30-ban Augustus császár Egyiptomot a Római Birodalomhoz csatolja.
Rimski imperij se je razširil po vsej Evropi. ▸ A római birodalom egész Európára kiterjedt.
Sopomenke: Rimsko cesarstvo

rimski koledar stalna zveza
(sistem za merjenje časa) ▸ római naptár

rimski kralj stalna zveza
zgodovina (vladar) ▸ római király
Tedaj je rimski kralj Karl pisal papežu, naj vendar kaj stori, sicer bodo bičarji postavili ves svet na glavo. ▸ Ekkor Károly római király írt a pápának, hogy tegyen valamit, különben az ostorosok felforgatják az egész világot.
Prvi rimski kralj je bil Romul. ▸ Romulus volt az első római király.

rimski lonec stalna zveza
v kulinariki (posoda) ▸ római tál

rimski miljnik stalna zveza
arheologija (miljni kamen) ▸ római mérföldkő

Ausonēs -um, m Avzon(c)i, skupno ime italskih rodov ob zahodni obali srednje in spodnje Italije: L., Plin.; pesn. sinekdoha Italci: Stat. Od tod subst. Ausona -ae, f Avzona, prastaro avzonsko mesto: L.; adj.
a) Ausonius 3 avzonski, spodnjeitalski: salis Ausonii lustrandum navibus aequor V. ob brutijski in kampanjski obali, mare Varr. fr., Plin. ob južni obali Italije; pesn. sinekdoha italijanski, latinski, rimski: Ausonia Teucros considere terra V., Thybris V., Pelorum O., os Mart. rim. zgovornost. — Kot rim. priimek, npr. Decimus Magnus Ausonius Decim Veliki Avzonij (Avzonski), slovničar, retor in duhovit pesnik v 4. st. po Kr.
b) Ausonis -idis, f avzonska, pesn. sinekdoha italska, italij(an)ska, rimska: ora O., aquae Sil., matres Cl.; subst. Ausonia -ae, f (sc. terra) Avzonija, spodnja Italija: V., O.; pesn. sinekdoha Italija: V., O.; Ausoniī -ōrum, m Avzon(c)i, Spodnjeitalci: V.; pesn. sinekdoha Italci: V.; po patronim. imenih tvorjeni subst. Ausonidae -dûm, m Avzon(c)i: Camers ditissimus agri qui fuit Ausonidum V.; pesn. sinekdoha Italci, Latinci, Rimljani: procedit legio Ausonidum: V.

barbaricus 3 (gr. βαρβαρικός)

1. barbarski, v gr. pogledu = negrški, rimski, latinski: urbes Pl., lex Pl. zakon 12 tablic; v rim. pogledu = nerimski, negrški, tuj, inozemski: supellex L., gladius Cu., arma Sen. ph.; poseb. jutrovski, trojanski, frigijski: aurum V., manus Briseidos O., astante ope barbarica Enn. ap. Ci., ope barbarica V.; nomina barbarica (= germanska) Suet.; subst. barbaricum -ī, n barbarska dežela, tujina: Eutr., Amm.

2. met. barbarski v šegah in značaju, surov, neomikan, divji: vita Cl.; pren.: silva barbarica Col. gozd z različnimi nasadi; acc. neutr. kot adv.: barbaricum gemens Sil. divje.

barbarus 3, adv. -ē (gr. βάρβαρος) „barbarski“ =

1. tuj ali inozemski na splošno: hospes Pl., servi agrestes et barbari Ci., reges H., barbara (puella) sermone est? O. ali govori spakedrano latinščino?

2. tuj, inozemski,
a) (v naspr. z gr. omiko) = italski, rimski, latinski: poëta (= Naevius) Pl., (comoediam) Philemo scripsit: Plautus vortit barbare Pl. Plavt jo je polatinil; = frigijski: carmen Dorium … barbarum H., buxus Val. Max; = perzijski: Cu., Autophradates habebat barbarorum equitum XX milia N.; pogosto kot subst. barbarus -i, m barbar, tujec, inozemec: barbari quidam et immanes (naspr. Graeci homines) Ci., cum barbaris (z Rimljani) … Graecis bellum est eritque L., pernicies Graiûm et barbarûm Ph., Agesilaum barbari (Egipčani) contempserunt N., classem LXX navium Athenienses … Miltiadi dederunt, ut insulas, quae barbaros (Perzijce) adiuverant, bello persequeretur N., barbarus (ὁ Πέρσης perzijski kralj) conflixit postridie N.
b) (v naspr. z rim. omiko) = nerimski, nelatinski: animos gentium barbararum opinio alta pervaserat Ci., barbare loqui Ci. napačno, kakor tujec, spakedrano, barbare dixisti „pluria“ Gell.; subst. masc. = barbar, tujec: illa vox „civis Romanus sum“ inter barbaros saepe salutem tulit Ci.; barbari pri C. = Galci ali Germani; iron.: barbarus hic (v Pontu) ego sum, quia non intellegor ulli O. (ker Pontci ne razumejo lat. jezika); subst. neutr.: in barbarum aucto cognomento Idaeos Iudaeos vocitari T. z imenom, spakedranim po barbarski navadi.

3. met.
a) duševno barbarski, zagoveden, zarobljen, neomikan, neveden: qui aliis inhumanus ac barbarus, isti uni commodus ac disertus videretur Ci., quod homo barbarus intellegere non potuit Ci., homines barbari atque imperiti C., non sunt illa (scripta) suo barbariora loco O., barbare loqui Q.
b) nravno surov, krut, okruten, divji: mos H., immanis ac barbara consuetudo hominum immolandorum Ci., praedo tam nefarius, pirata am barbarus Ci., homines feri ac barbari C., sacra suo facio barbariora loco O., barbare laedere oscula H., barbare facere Vulg. nespodobno.

4. subst. barbarum -ī, n črn obliž: Cels.

capitolino agg.

1. kapitolski:
oche capitoline pren. šalj. klepetulje, čenče

2. ekst. rimski