Franja

reg|a¹ [ê] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija der Laubfrosch (prava Echter, avstralska Neusüdwales-Laubfrosch, beloroba Weißband-Laubfrosch, kanjonska Canyon-Laubfrosch, kavkaška Kaukasischer Laubfrosch, kraljevska Königs-Laubfrosch, kretska Kretischer Laubfrosch, kubanska Kuba-Laubfrosch, novogvinejska Neuguinea-Laubfrosch, orjaška Riesen-Laubfrosch, plezalka Haft-Laubfrosch, pritlikava/travna Gras-Laubfrosch, ptičjeglasa Vogel-Laubfrosch, sardska Sardischer Laubfrosch, spremenljiva/siva Östlicher Grauer Laubfrosch, sredozemska Mittelmeer-Laubfrosch, velika der Kolbenfuß, der Schmied, voščena Korallenfinger-Laubfrosch, evropska zelena Europäischer Grüner Laubfrosch, ameriška zelena Amerikanischer Grüner Laubfrosch, zlata Gold-Laubfrosch)
rega rdečeokica Rotaugen-Laubfrosch
ščitoglava rega Panzerkopf-Laubfrosch
rega vrečarka der Beutelfrosch (orjaška Riesen-Beutelfrosch)

reg|a² [é] ženski spol (-e …) tehnika der Schlitz (izstopna Austrittschlitz), die Schlitzöffnung; (špranja) der Spalt (kostna Knochenspalt); (izrez) die Aussparung
delilna rega die Teilfuge

rȅga ž režanje: stoji rega pasa

réga

1. zoologija tree frog

2. (razpoka) cleft, fissure, crack

réga (razpoka) fente ženski spol , fissure ženski spol , crevasse ženski spol ; (žaba) grenouille verte, rainette ženski spol

réga¹ (-e) f (reža) fessura, fenditura, crepa

réga² (-e) f rana:
(zelena) rega raganella (Hyla arborea)
inter. rega rega (posnema glas žab) gra gra

réga ž
1. pukotina, zarez koji je nastao djelovanjem (de-) vode: rega v skalovju
2. razmak: rega med dvema opekama; dilatacijska rega
3. oduška: zračilna rega

réga ž: zelena rega zool.
zelena žabica, kreketuša, gatalinka, Hyla arborea

réga interj. glas kojim se javlja mužjak gatalinke

réga hendidura f ; muesca f ; zool rana de zarzal

agrēdula -ae, f najbrž rega: Isid.; prim. acrēdula.

Aussparung, die, (-, -en) izrez, odprtina, okence, vrzel, vdolbina, rega, žleb

calamītēs -ae, f (gr. καλαμίτης iz κάλαμος) žaba rega: Plin.

cjèpotina ž (ijek.), cèpotina ž (ek.) rega, razpoka

clearance [klíərəns] samostalnik
čiščenje; pospravljanje; izpraznitev; prodaja; izsekanje, krčenje, poseka; carinjenje, carinski izkaz; obračun; prosti tek
tehnično rega, izrez

to make a clearance of s.th. znebiti se česa
clearance charges carinske pristojbine
clearance sale razprodaja
to effect customs clearance opraviti carinske formalnosti

graisset [grɛsɛ] masculin rega (žaba)

greenfrog [grí:nfrɔg] samostalnik
zoologija rega

grenouillette [-jɛt] féminin, populaire rega, božja žabica; botanique žabja zel, zlatica

lūmen -inis, n (iz *leuqs-men, *louqs-men: lūx, lūcēre, lūna, lūstrāre; iz baze *leu̯k- svetiti, prim. skr. rócate sveti se, sije, rocáyati osvetljuje, rúci-, roká- svetloba, gr. λευκός bel, stvnem. lioht, nem. Licht, ang. light)

1. sploh svetilo (= telo, ki oddaja svetlobo, predmet, ki sveti, npr. sveča, svetilka, plamenica, bakla, oljenka), konkr. luč: lumen accendere de suo lumine Enn., l. lucernae Ci., lumini oleum instillare Ci., luna solis lumine conlustratur Ci., accretio et deminutio luminis Ci. mesečine, tabulas pictas collocare in bono lumine Ci. na dobro svetlobo postaviti = ugodno namestiti (da svetloba dobro pada nanje), nocturnum extinctum l. Lucr., immittere lumen V. omogočiti (omogočati) vdor luči (svetlobe), luč (svetlobo) spustiti (spuščati) v (kaj), primo cum lumine solis V. s prvim svitom, ob prvem svitu, sub lumina prima V. ob (so)mraku, ad lumina prima H. do (so)mraka, in praetoria nave insigne nocturnum trium luminum fore L. nočno znamenje, l. caeleste O. ali caeli V., diurnum O., Sen. ph. sončna luč (svetloba), sonce, sol lumenque diurnum Lucr. danica, lumina vigilantia O. vedno goreče, sine lumine exire Cu., lumina relucentia Sen. ph., clarum lumen transmittere čisto prozoren biti, papilio … luminibus accensis advolitans Plin., ad lumina Suet. pri (ob) luči, l. lunare Macr. mesečina.

2. occ.
a) dnevna luč, dnevna svetloba, dan: secundo lumine Enn. ap. Ci., lumine quarto V., lumine supremo V. na dan smrti, lumine etiamtum incerto S. ali obscuro etiamtum lumine S. ob (so)mraku, festis luminibus (= diebus) Cat.
b) luč življenja, življenje: ab umbris (= iz podzemlja) … ad lumina surgere vitae V., lumina vitae attingere V., linquere lumina vitae Lucr. ali invisa lumina relinquere V. (= λείπειν φάος ἠελίοιο Hom.) = umreti, corpus spoliatum lumine V., nunc casum lumine lugent V. mrtvega, fratri iucundum lumen ademptum Cat.
c) svetloba (luč) oči, vid; meton. oko, oči: sine ullo morbo lumina oculorum amisit N., Democritus lumina amisit Ci., oculorum lumine operto Lucr., lumina oculorum expertia somno Lucr., quem tu, Melpomene, semel nascentem placido lumine videris H., inania lumina O. iztaknjene oči, fodere alicui lumina O. izbosti, iztakniti komu oči, lumen effossum V. iztaknjeno oko (prim. pren.: effossum alterum imperii Romani lumen Vell.), distenta lumina rumpere Lucan.; sg. lumen kolekt. = oči: cum vero sustulit acre … lumen O., tela volant praeter et lumen et aures O.; lumen = zenica: P. Veg.
d) svetloba v poslopjih ali pred njimi: luminibus alicuius obstruere Ci. ali officere Icti. svetlobo (dotok svetlobe) zagraditi (zapreti) komu = narediti (delati) senco; od tod pren.: Catonis luminibus obstruxit oratio Ci. je zatemnil (zasenčil) Katonovo slavo, nec mentis quasi luminibus officit (ni v napoto) altitudo fortunae et gloriae Ci.
e) (b)lesk, sijaj: ferri Stat.,
f) lepota: calthae Col.
g) svetloba v slikarstvu (naspr. umbra): Plin., Plin. iun.
h) meton. α) vsaka odprtina, skozi katero lahko prehaja (prodre) svetloba ali zrak: cum rerum natura … duo lumina ab animo ad oculos perforata nos habere voluisset Ci. „svetlobnici“. β) rega, reža, razpoka: ut tenues subiere latentia cerae lumina Val. Fl. γ) preduh (v rudnikih), zrač(il)ni jašek, dihalnik, sopôtnica: Plin. (31, 57). δ) okenska odprtina, okno: lumina capere a meridie Vitr. okna narediti na južni strani, habere ad septemtrionem lumina fenestrarum Vitr., lumina fenestrarum volvata Vitr. okenske odprtine z vrati, Cyrus aiebat viridariorum διαφάσεις latis luminibus non tam esse suaves Ci., obserare lumina Ap., immittere lumen, lumina Icti. narediti. ε) odprtina za vrata, vrata: Vitr. (4, 6, 1). ζ) svetloba lijaka (calix) pri vodni cevi: Front.

3. metaf.
a) svetloba, ki pripomore k jasnemu razumu, razsvetljujoča duševna bistrost ali jasnost, razsvetljujoča razsodnost, bistroumnost: vos in tantis tenebris erroris et inscientiae clarissimum lumen praetulistis menti meae Ci., ordo maxime est, qui memoriae lumen affert Ci.
b) svetilo, luč α) (o osebah) = sijajen zgled ali vzor, vzornik, odličnik, dostojanstvenik, prvak, sloves, slava, dika, okras: omnium gentium lumen exstinguere Ci., lumina civitatis Ci., praestantissimi viri lumina rei publ. Ci., lumina tot cecidisse ducum V. dike, scire licet hunc (sc. puerum Servium Tullium) lumen quoddam rebus nostris dubiis futurum L. = rešitelj, pomoč; lumen gentis Sil. (o Regulu), Lybiae Sil. (o Hanibalu). β) (o rečeh) = sijajen zgled (vzor), sijajne vrline, odlike, krepost(i), sijaj(nost), lesk(et), dika, okras: quasi lumen aliquod probitatis et virtutis Ci. ep., ostendas oportebit patriae lumen animi, ingenii consiliique tui Ci. sijajne vrline, iacērent in tenebris omnia, nisi litterarum lumen accederet Ci., l. consulatūs tui Ci. sijaj, Corinthum patres vestri, totius Graeciae lumen, extinctum esse voluerunt Ci., l. inventae V.; o govoru: lumina dicendi Ci. nakit sijajnih besed, lumina verborum et sententiarum Ci. prilike in podobe (tropi in figure).