Franja

etiolate [í:tiəleit] prehodni glagol & neprehodni glagol
botanika pustiti rasti v temi; obledeti, hirati

glīscō -ere (–) (–)

I. rasti (v ognju), vzplamteti, vžgati se, narasti, (po)množiti se, (po)večati se: ventus gliscens S. FR., copia voluptatum gliscit ille, ignis oleo CI. AP. NON., gliscens labes SIL., eo (stercorando) quasi pabulo gliscit (terra) COL., gliscit asellus, turtur COL. se redi, sanie gliscit cutis STAT. oteka, gliscere numero legiones aut minui T., gliscentibus negotiis T., multitudo familiarum, quae gliscebat immensum T. –

II. metaf.

1. (o strasteh in stanjih) narasti, (po)večati se, (po)množiti se, moč dobi(va)ti, (raz)širiti se: formae conflatus amore ignis, Alexandri Phrygio sub pectore gliscens LUCR., accenso gliscit violentia Turno V., invidiam eam, sua sponte gliscentem, ... unius calamitas accendit L., ne glisceret neglegendo bellum L., bellum, gliscens iam aliquot per annos L., gliscente in dies seditione L., gliscentis discordiae remedium T., fama gliscit gressu SIL.; v dep. obl.: ut maior invidia Lepido glisceretur SEMPRONIUS ASELLIO AP. NON.

2. (o osebah)
a) rasti v bogastvu, bogateti: gliscere singulos T.
b) biti navdan s čim, npr. α) biti vnet od veselja, srčno se veseliti: gliscit tepentis lumina torva videns STAT. β) od kake strasti vnet biti, goreti, plameneti: ferro dulci (od bojaželjnosti) STAT.; z inf.: gliscis regnare superbus STAT. strastno želiš.

pro-ficiō -ere -fēcī -fectum (facere)

1. naprej pri(haja)ti: cum quinqueremis sola non proficeret Plin., nuntiatur Ariovistum tridui viam a suis finibus profecisse C. da je odrinil na tridnevno pot.

2. metaf.
a) napredovati, opraviti kaj, uspe(va)ti, imeti uspeh (dobiček, korist): Luc. fr., H., Col. idr., nihil in oppugnatione C., si modo in philosophia aliqua profecimus Ci., plus proficiebant multitudine telorum C., nihil in summam pacis proficiebatur T., in summam belli profectum foret L., parva certamina in summam profecerant totius spei L. so bile dokaj pripomogle k celotni odločitvi, proficere usque ad mores Q. vplivati na … , pretium proficit Plin. cena raste; occ. (o bolnikih) (po)boljšati se, izboljš(ev)ati se stanje komu, iti na bolje: si quidquam profecerint Cael., proficiens aegrotus Cael.; (o otrocih) rediti, ravnati se, iti v višino, rasti v višino, potegniti (potegovati) se (naspr. deficere): Aug.; (o rastlinah) uspe(va)ti: vitis humane proficit Plin.
b) koristiti, služiti, pomoči (pomagati), učinkovati: raro, plurimum Ci., verba profectura aliquid O., non proficientia frena O. nepridne, nekoristne, brezkoristne, ad dicendum proficit scriptio Ci., ita quiddam spero nobis profici Ci., memoriae frequenti emendatione proficitur Plin. iun., premultum proficiet illud demonstrare Ci., (o zdravilih) pomagati, učinkovati, delovati: Plin., Amm., herba proficiente nihil (neučinkovito) curarier H., p. in, ad, adversus aliquid, in aliqua re Cels.

ramificare

A) v. intr. (pres. ramifico)

1. rasti v veje

2. cepiti se

B) ➞ ramificarsi v. rifl. (pres. mi ramifico) pren. (biforcarsi) vejiti se; razvejiti se, cepiti se

spindle [spindl]

1. samostalnik
vreteno; preslica
tehnično gred, os, osni čep; mera za izpreden bombaž (15.120 jardov)
tehnično hidrometer; mršav človek, suhec; tanka visoka stvar

dead spindle nepremično vreteno
live spindle vreteno, ki se vrti

2. neprehodni glagol
botanika zrasti kvišku, rasti v višino; podaljšati se, stanjšati se (kot preslica); "potegniti se" (o osebi)
prehodni glagol
napraviti vretenasto

tuft [təft]

1. samostalnik
čop; šop; kosem; kita, resa (okras); kitica (cvetja); kopasta, francoska brada; gozdieek, gaj, grmičevje
univerza, sleng plemiški študent

tuft of feathers čop peres, perjanica
tuft of grass šop trave
tuft of hair šop las

2. prehodni glagol
okrasiti s čopkom; vezati v snopce; garnirati, prešiti (blazino, žimnico)
neprehodni glagol
rasti v šopih

žbùnati se -ā se, žbúniti se žbȗnī se rasti v obliki grma, imeti podobo grma: johe se kraj potoka žbune; oblaci se žbunaju po plavom nebu

crēscō -ere, crēvī, crētus (incoh. iz debla crē rasti)

1. (o tistem, česar še ni) rasti, narasti (naraščati), nasta(ja)ti, posta(ja)ti, prihajati: quae sursum crescunt Lucr., quaecumque e terra corpora crescunt Lucr., corpore de patrio et materno sanguine crescunt (liberi) Lucr., crescit barba pilique per omnia membra Lucr., qui postea creverunt Varr. potomci, hic et acanthus et rosa crescit V. (Culex), crescentes segetes O., tibi, mors, crescit omne Sen. tr., in exitu paludis saxum crescit Plin.; pogosto (pesn.) pt. pf. crētus 3 izvirajoč od (iz), izhajajoč od (iz), rojen od (iz), po rodu; s samim abl. ali z a(b): mortali corpore cretus Lucr., hortamur fari, quo sanguine cretus V., venisse Aenean, Troiano a sanguine cretum V., cretus Amyntore O., Semiramio Polydaemona sanguine cretum … sternit O., cretus ab origine eādem O.

2. (o tistem, kar že obstoji) rasti, dorasti (doraščati), narasti (naraščati): ostreis conchyliisque omnibus contingere, ut cum luna pariter crescant pariterque decrescant Ci., crescere non possint fruges, arbusta, animantes Lucr., corpus crescere iam domitis (equis) sinito V., toti salutifer orbi cresce, puer O., postquam super ora caputque crevit onus O., ut pennas clivo (abl. = in clivo) crevisse putes O., crescere in ventrem V. (o murki), tu ignoras arbores magnas diu crescere, unā horā exstirpari? Cu., pili crescunt et in quibusdam morbis Plin.; poseb. pri pretvorbah = z rastjo pretvoriti (pretvarjati) se, (z)rasti v kaj: ille … in caput crescit O. raste v glavo, poveča se mu glava, in frondem crines, in ramos bracchia crescunt O., coeperunt curvari manus et aduncos crescere in ungues O.; enalaga: crescentes anni O., Mart. doba rasti, mladostna leta.

3. pren.
a) (o tistem, česar še ni) (z)rasti, nasta(ja)ti: haec villa inter manus meas crevit Sen. ph., ingens his terris crescit labor Sil.
b) (o tistem, kar že obstoji) rasti, narasti (naraščati) = (po)večati se, (po)množiti se; (najprej o naravnih stvareh): cum Albanus lacus praeter modum crevisset Ci. je bilo čezmerno naraslo, Liger ex nivibus creverat C., forsitan Aethiopum penitus de montibus altis crescat Lucr. (o Nilu), cava flumnia crescunt cum sonitu V., Iliaco tumidum qui crescere Thybrim sanguine … videbit V., mare inoffensum crescenti adlabitur aestu V. s kipečo plimo, Roma interim crevit Albae ruinis L., in aeternum urbe conditā, in immensum crescente L., cognata moenia laetor crescere O., crescunt loca decrescentibus undis O. kraji se vzdigujejo, medtem ko valovi upadajo, crescit in immensum (Atlas) O. se dviga, kipi, petra non modicis ac mollibus clivis in sublime fastigium crescit Cu. se ne vzdiguje; (o mesecu) rasti: luna crescens Varr., Ci., Macr., cum luna triduum recessit a sole, crescit et illuminatur Vitr., nunc de crescenti lumine lunae … dicam Varr., crescens minuensque sidus Plin.; (o dnevu) rasti, daljšati se: crescere dies licet et tabescere noctes Lucr., ut dies crevit decrevitve Plin. iun.; (o jedeh) rasti, (po)večati se, napihniti (napihovati) se: crescit et invito in ore cibus O., non in ore crevit cibus Sen. ph.; (o sočivju) nabrekniti (nabrekati): coquendo cr. Plin.; (o lesu) nape(nja)ti se, nabrekniti (nabrekati): contignationes humore crescentes aut siccitate decrescentes Vitr.; (o oteklini) (po)večati se, zateči (zatekati), oteči (otekati): tumor … retento spiritu crescit Cels.; (o udih) nape(nja)ti se, nabrekniti (nabrekati), oteči (otekati): crescentia laboribus membra Plin. iun. od moči nabrekli udje, creverunt artus (namreč pri mučenju) Sil., od tod (o mučencu samem): crescit et suspensus ipse vinculis latentibus Prud. Potem pren. (o raznih drugih stvareh, poseb. abstr.) = rasti, narasti (naraščati), (po)množiti se, (po)večati se, (o)krepiti se, (o)jačati se: Lucr., Vell., Sen. ph. idr., plagae (udarci) crescunt Ter., crescit in dies singulos hostium numerus Ci., crescens in dies multitudo hostium L., metuisti, ne aes alienum tibi cresceret Ci. da ti ne bi narasel, neque indulgendo inveterascere eorum aes alienum patiebatur neque multiplicandis usuris crescere N., his omnibus annona crevit C. je poskočila cena žita, crescit pretium Plin. raste, reliqua (zaostanki obresti) creverunt Plin. iun., plebis opes inminutae, paucorum potentia crevit S., multis occulto res (imetje) crescit fenore H., improbae crescunt divitiae H., crescentem sequitur cura pecuniam H., simul crescit inopia omnium (vsega) L., crescente certamine et clamore L., crescebat in eos odium Ci., quod ex his studiis quoque crescit oratio et facultas Ci. ker tudi ti nauki pospešujejo govorniško nadarjenost, ad extremam aetatem eorum amicitia crevit N., advenientes crescentesque morbi Ci., crescentes morbi Cels., si febris non decrescit, sed crescere desiit Cels., si etiam vehementius dolor crevit Cels., crescunt ignisque dolorque O., crescit indulgens sibi dirus hydrops H. se poslabša, primo pecuniae, deinde imperii cupido crevit S., fuga atque formido crescit S., Tuscis crevit audacia L., fama e minimo sua per mendacia crescit O., crescentibus iam provinciis (opravki, posli) L., crescit mihi materies Ci. ep. snov (za pisanje) mi raste pod roko, quoniam satis huius voluminis magnitudo crevit Corn., crescens carmen O. še nedovršena, liber crevit Plin. iun., iambi a brevibus in longas (syllabas) nituntur et crescunt Q., crescente vento Cat., crescente aestu Cu., in foro eius vox crescebat tamquam tuba Petr.; (poseb. pogosto o pogumu) narasti (naraščati): cum hostium opes animique crevissent Ci., crevit ex eo hostium (v sl. dat.) animus L., morte Africani crevere inimicorum animi L.; z dat.: plebi creverant animi L., animus crevit praetori, ut Cassandream oppugnaret L., hinc animus crevit obsessis Cu., hostibus quoque crevere animi Iust.; (o bitjih): cr. malo ali per damnum O. (o hidri, ki sta ji namesto ene odbite glave zrasli dve), quoad vixit, virtutum laude crevit N. je rasel (pridobival) v … ; e nostro crescit maerore Charaxus O. se opogumi, tako tudi: cresco et exsulto Sen. ph.
c) occ. α) po imetju rasti, v imetju pridobi(va)ti, povzdigniti (povzdigovati) se, opomoči si, (o)bogateti: ut rei publicae, ex qua crevissent, tempus accommodarent L., crescam patrimonio, non corpore Petr., ex parvo, ab asse, de nihilo crevit Petr. β) (politično) (z)rasti v moči, ugledu = moč (vpliv, veljavo) pridobi(va)ti, visoko povzpe(nja)ti se, mogočen (mogočnejši) posta(ja)ti, (o)krepiti se, opomoči si, povzdigniti (povzdigovati) se: si nostram rem publicam vobis et nascentem (v njenem nastajanju) et crescentem (v njeni rasti) et adultam (v njenem razcvetu) et iam firmam et robustam (v njeni že utrjeni moči) ostendero Ci., cum Atheniensium opes senescere, contra Lacedaemoniorum crescere videret N., Rhodiorum civitas populi Romani opibus (s podporo) creverat S., labore atque iustitia res publica crevit S., concordiā parvae res crescunt, discordiā maximae dilabuntur S., secundis usque laboribus Romana pubes crevit H., sic fortis Etruria crevit V., Saguntini in tantas creverant opes, ut … L., non tantum interest nostrā Aetolorum opes ac vires minui, quantum non supra modum Philippum crescere L., o quantum de tenui Romanus origine crevit O., crescens regnum Iust.; (tudi o posameznikih): date crescendi copiam Ter., oblatam sibi facultatem putavit, ut ex invidia senatoria posset crescere Ci., crescendi in curia sibi occasionem datam ratus L., timentes, ne crescendi ex se inimico collegae potestas fieret L. da se ne bi zaradi njegovega padca dokopal … tovariš do vpliva, qua ex re creverat cum famā tum opibus N., frater per se crevisset C., fit Mimnermus et optivo cognomine crescit H.

Opomba: Sinkop. inf. pf. crēsse: Lucr.

developmental [diveləpméntəl] pridevnik (developmentally prislov)
razvojen; posledičen

developmental diseases bolezni, ki se pojavljajo v rasti, v razvoju

poganjek samostalnik
1. ponavadi v množini (pri rastlini) ▸ hajtás, sarjKo vzamemo v roke škarje, najprej porežemo vse mrtve poganjke. ▸ Amikor kézbe vesszük az ollót, legelőször az összes elhalt hajtást vágjuk le.Po vsaj štirih tednih so mladi poganjki pripravljeni za sajenje na vrt. ▸ Legalább négy hét elteltével a fiatal hajtások készen állnak a kertbe való kiültetésre.
Povezane iztočnice: kratki poganjek, dolgi poganjek, glavni poganjek

2. (o začetni fazi) ▸ sarj
V gospodarstvih območja evra so vidni poganjki okrevanja. ▸ Az euróövezet gazdaságai a fellendülés jeleit mutatják.
Medicina ne more biti poganjek teologije in drugih strok, ki se ukvarjajo s človekom. ▸ Az orvostudomány nem sarjadhatott ki a teológiából és más, emberekkel foglalkozó tudományágakból.

3. ponavadi v množini (kar začenja rasti) ▸ sarj
Pod odpetim ovratnikom srajce je opazil poganjke dlak. ▸ Az ing kigombolt gallérja alatt sarjadó szőrszálakat vett észre.
Začudeno so gledali čop, drugačen od polizanih las, med katerimi so se že kazali sivi poganjki. ▸ Csodálkozva nézték a lófarkat, ami más volt, mint a lenyalt haj, melyben már ősz tincsek jelentek meg.
Prvi poganjki so se pri Alenki kazali v osnovni šoli: "Takrat smo vsa dekleta začela rasti v višino in širino." ▸ Alenka az általános iskolában indult növésnek: „Akkoriban mi, lányok, mindannyian elkezdtünk nőni széltében-hosszában”.

polsenca samostalnik
1. (šibkejša, delna senca) ▸ félárnyékHortenzije najbolje uspevajo v polsenci, v vlažni zemlji, bogati s humusom. ▸ A hortenziák félárnyékban, nedves, humuszban gazdag talajban fejlődnek a legjobban.Gomoljne begonije, ki rastejo v polsenci ali celo v senci, cvetijo najlepše. ▸ A félárnyékban vagy akár árnyékban élő gumós begóniák virágoznak a legszebben.

2. astronomija, fizika (o osvetljenem območju) ▸ félárnyékMrk se bo začel ob 21. uri in 16 minut, ko bo Luna stopila v polsenco. ▸ A fogyatkozás 21 óra 16 perckor kezdődik, amikor a Hold belép a félárnyékba.

ras|ti (-[t]em) zrasti

1. biologija wachsen (v višino emporwachsen, iz česa hervorwachsen aus, naprej weiterwachsen, skozi kaj durchwachsen durch)
zelo hitro rasti schießen, emporschießen
rasti v višino in die Höhe wachsen
bohotno rasti rastlinstvo, botanika, medicina wuchern
pustiti rasti wachsen lassen
pustiti si rasti brado sich den Bart wachsen lassen, sich einen Bart [stehenlassen] stehen lassen

2. (naraščati, dvigati se) cene: ansteigen

3. figurativno geben ipd.: schwellen, anschwellen

4. rastlinstvo, botanika na določenem rastišču: vorkommen
|
figurativno slišati travo rasti das Gras wachsen hören

rásti (rástem) imperf.

1. crescere:
fant lepo raste il ragazzo cresce bene
rasti v revščini crescere nell'indigenza

2. crescere, prosperare:
ekst. v teh krajih raste dobro vino da queste parti si produce un buon vino

3. crescere, accrescersi, aumentare:
družina raste la famiglia si accresce
cene rastejo i prezzi crescono, aumentano
raste nezadovoljstvo ljudi cresce il malcontento popolare

4. (po intenzivnosti) crescere, ingrossare, aumentare; (glede na količino) crescere; (po glasnosti) crescere, salire, innalzarsi, levarsi; (razvijati se) crescere, maturare:
hrup je rastel il frastuono aumentava, ingrossava
dolgovi rastejo i debiti crescono
cene naglo rastejo i prezzi lievitano
melodija je rastla la melodia saliva
rasti v dobrega športnika maturare in un buon atleta

5. pren. crescere, delinearsi:
v okolici rastejo nove hiše tutt'intorno crescono nuove case
iz kosa lesa je pod nožem rastla figurica dal legno si delineava sotto l'azione del coltello una figurina

6. farsi più sicuro (di sé), più fiero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. greben mu raste gli sta crescendo la cresta
kupček mu raste il suo patrimonio cresce, si accresce
pren. slišati travo rasti avere un udito finissimo
iron. videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
rasti komu čez glavo non prendere più in considerazione, non farci più caso, averne le tasche piene
rasti v očeh koga crescere nella stima di qcn.
tak človek ne raste za vsakim plotom di uomini così s'è perso lo stampo
med. rasti (v zobnih jamicah) inalveolarsi
rasti v veje ramificare
PREGOVORI:
iz malega raste veliko il grande viene dal piccolo

touffe [tuf] féminin šop

touffe de cheveux šop las
croître en touffes, par touffes rasti v šopih
perdre ses cheveux par touffes v šopih izgubljati lase