Franja

rah|el (-la, -lo)

1. zemlja, sneg, testo, struktura, lasje, tkanina: locker; tkanina, volna: fein; sneg, volna, vata: flockig; vozel: lose

2. (blag) sanft; dotik: leise, sacht(e); veter, dež, glavobol, rdečica, spanec, sunek, udarec: leicht; pritisk: leicht, zart; rdečica, nasmeh: fein; okužba: leichtgradig
rahla naoblačenost leichte Bewölkung, Wolkenschleier množina

3. (neodporen) zdravje, živci: zart, labil
|
figurativno rahel namig s kolom po glavi der Wink mit dem Zaunpfahl
| ➞ → rahlo

ráhel fine, soft, slight, loose, light; (kruh) soft, light; (zemlja) loose; (zdravje) delicate, frail, tender

ráhla zemlja, tla light soil; (testo) light
ráhlo spanje light sleep, pesniško soft slumber
ona je ráhlega zdravja she is of a delicate constitution
ráhlo prislov slightly, gently
ráhlo je zaprl vrata he closed the door gently

ráhel (mehak) mou, mollet, moelleux, lâche ; (zemlja) meuble, doux, léger ; (kruh) tendre ; (zdravje) délicat, fragile, frêle

rahel dvom léger doute
rahla podobnost une vague ressemblance
rahlo srce un cœur tendre (ali sensible, facile à émouvoir)
rahel veter un vent léger, une légère brise
z rahlim glasom à voix basse, tout bas
z rahlim korakom à pas feutrés, à pas de loup
na rahlo sans bruit, tout bas, doucement, discrètement

ráhel (-hla -o) adj.

1. molle, soffice:
rahel kruh pane soffice
rahla zemlja terra soffice

2. leggero, lieve, blando:
rahel sen sonno leggero
rahlo božanje carezza lieve

3. delicato, debole, cagionevole:
rahlo zdravje salute delicata
rahla naveličanost uggia
rahla osivelost brizzolatura
rahlo spanje sopore
rahlo valovanje maretta

ráhel -hla -o (eu)
1. rahal, trošan, rastresit, sipak: -a zemlja
2. buhav, mekan: rahel kruh
3. blag: rahel dež, sneg
4. labav: -e zveze s sorodniki
5. nježan: -o zdravlje
6. tiho: -o stopati, -o potrkati

ráhel (mehek) blando; suave; ligero; tierno ; (kruh) esponjoso; suelto ; (zemlja) movedizo; delicado; fino

rahel dvom ligera duda f
rahel sum vaga sospecha f
rahlo zdravje salud f delicada
rahel veter viento m suave
z rahlim korakom con paso quedo
z rahlim glasom en voz baja
imeti rahlo spanje tener el sueño ligero

ráhel prid., пухки́й прикм.

ráhel -hla -o prid.
1. moale; pufos
2. uşor
3. fraged
4. delicat

benīgnus 3, adv. -ē, pri Tit. ap. Non. benīgniter (iz *benognos: *benus [= bonus] in genere [= gīgnere]) „dobro ustvarjen“, „dobre čudi“ (naspr. malīgnus); od tod

I. dober ali dobrotljiv po mišljenju in v vedenju proti drugim

1. dobrodušen, prijazen, vljuden, naklonjen, mil, blag, blagovoljen: homines Ci., numen, divi H., salutare benigne, benigne attenteque audire, benigne polliceri, benignissime promittere Ci., benigne appellare milites S., benigne (benignius Cu.) alloqui L., aliquem benigne invitare ali accipere L., benigne exceptus T., benigne arma capere L. radovoljno; benigne (sc. facis) v pogovoru kot vljuden izraz zahvale, bodisi da se ponujeno sprejme, bodisi odkloni = hvala! prosim lepo: modium denario; benigne Ci., tu quantumvis tolle, benigne! H.; pren. o stvareh in abstr. = prijazen, prijeten, mil: oratio Ci., vultus et sermo L., vultus benigni L., verba Pr.

2. occ. spregledljiv, rahel, milosten: interpretatio Icti. (naspr. dura = ki se strogo drži črke zakona), sententia benignior Icti.

3. pesn. dober = srečen, ugoden: dies, nox Stat., benignius interpretari ali accipere Icti., benignissime rescribere Icti.

— II. dejansko dober

1. dobrotljiv, dobrodelen, ugodljiv, ustrežljiv, darežljiv, radodaren, dobrih (odprtih) rok: liberalis benignusque Ci., qui benigniores volunt esse quam res patitur Ci., benigna mens V. ugodljivo, benigne praebere Ter., me benignius omnes salutant quam salutabant prius Pl. bolj gostobesedno, benigne commeatus in castra advehere L. obilno, benigne facere alicui Ter., Ci. idr. ali adversus aliquem Sen. ph. biti dober do koga, dobroto izkazovati komu, benignius se tractare H. bolj si goditi, bolj gosposko živeti, benignius eprome vinum H.; z dat.: benignus virgini Pl., fortuna … nunc mihi, nunc alii benigna H.; z erga ali adversus: erga te benignus fui Pl., adversus amicos benignus Sen. ph.; pesn. z gen. (po gr. vzoru): vini somnique benignus H. strežeč si z vinom in spanjem, ves vinski in dremoten; benignus v slabem pomenu radodaren = potraten, zapravljiv: neque benigno tuo dedi Stratippocli Pl., atque est benignus potius quam frugi bonae Pl.

2. pren. o stvareh in abstr. = obilno darujoč, obilen, ploden, rodoviten, bogat: ager O., terra Tib., tellus Plin., vepres, cornu (copiae), daps H., ingeni benigna vena H., praeda O., ex illo benignissimo fonte Sen. ph., Plin. iun., benigna materies L., Mel. plodna, hvaležna, benignior materia, materia benignissima Sen. ph., sermo benignus H. mnogobeseden, dolg, benignā vice H., benignissimum inventum Plin. kaj blagotvorna iznajdba.

blando agg. blag, rahel, lahen, nežen, ljubkujoč:
una blanda punizione blaga kazen
carezza blanda rahlo božanje
blando rimedio blago zdravilo

clēmēns -entis, adv. clēmenter

1. o bitjih
a) o osebah krotek, krotkosrčen, blag, blagosrčen, mil, milostljiv, prizanesljiv, dober = dobrosrčen: clementi animo ignoscere Pl., animo benigno in illam et clementi fui Ter., cupio... me esse clementem Ci., clementes iudices Ci., clemens legis interpres L., idem (Epaminondas) continens, clemens patiensque N., quod viro clemens misero peperci H., dominus non minus severus quam facilis et clemens Suet., Germanicus... erat, ut rettuli, clementior T., vir... ab innocentia clementissimus Ci., clementer ferre aliquid Ci., leniter hominem clementerque accepit Ci., clementer a consule accepti L., clementer respondit Ph., clementer tractare aliquem Plin. iun., aliquid clementius aequo accipere Lucr., victoria civili clementissime uti Sen. ph., clementissime scribere de aliquo Gell.
b) o živalih krotek: clementius genus columbarum Varr., caudam... clementer et blande movere Gell. (o levu).

2. pren.
a) o abstr. krotek, pohleven, mil(osten), rahel, lahen, miren: vita rustica, servitus Ter., clementia accolarum ingenia L., cl. castigatio, consilium Ci., rumor L. ne vznemirjajoča, sententia clementior L., clementissima suffragia populi Val. Max., clementer factum Ci. milostno dejanje.
b) o stvareh: o zraku, vremenu ipd. mil, lahen, ne hud, ne oster, prijazen, ugoden: flamen Cat., aër Amm., clementior dies, hiems Col., clementior auster Stat., spirent clementius austri Stat.; o vodovju miren, tih: mare Gell., eos campos (Tigris) clementiore alveo praeterit Cu. z mirnejšim tokom, clementissimus amnis O. reka, ki najmirneje teče; (o gorah, hribih) polóžen, zlóžen, ne strm: clivulus Ap., collis clementer et molliter assurgens T., clementer editum iugum T.; enalaga: si qua clementius accedi poterant (iuga) T. zložneje, brez truda.

delgado tenek; nežen; mehek, rahel; vitek; bistroumen; majhen

imestino delgado tanko črevo

délicat, e [delika, t] adjectif (jed) okusen, slasten, izvrsten; lep, eleganten, dražesten; rahločuten, nežen; mehek; kočljiv; zahteven, izbirčen; težaven, neprijeten, mučen; (spanje, zdravje) rahel, slaboten; občutljiv; takten, obziren; vesten

affaire féminin délicate kočljiva zadeva
conscience féminin délicate tankočutna vest
fleur féminin délicate nežna, občutljiva cvetlica
geste masculin délicat vljudna, pozorna gesta
mets masculin délicat slastna jed
point délicat masculin občutljiva točka
santé féminin délicate rahlo zdravje
faire le délicat biti izbirčen

delicate [délikit] pridevnik (delicately prislov)
okusen, slasten; nežen, občutljiv; rahel; rahločuten, takten, skromen; prefinjen, izbirčen; oprezen
figurativno kočljiv

in a delicate condition noseča

dünn

1. Blech, Ast, Stoff, Schicht: tenak, tenek; Mensch, Beine: suh; (schlank) ozek

2. Luft, Nebel, Besiedlung, Haar, Suppe: redek; Teig: redek, mehek, tekoč

3. Regen: rahel; Stimme, Lächeln, Argument: šibek, šibak dünner werden hujšati, shujšati; Haar: izpadati; sich dünn machen stisniti se, stiskati se; (weglaufen) podurhati jo

fein fin; (rein) čist, (klein) droben, Schmerz: rahel, Gehör, Nase: oster, Gehör: tanek, Einstellung: precizen; (schön) schreiben, still sein: lepo (pisati, biti tiho); fein heraus sein : er ist fein heraus dobro je izplaval/dobro mu gre

fermentō -āre -āvī -ātum (fermentum)

1. prekvasiti, pass. skvasiti se, vzhajati, vreti, kipeti: Col., Plin.

2. zrahljati (zemljo z gnojenjem): Varr., Col.; od tod adj. fermentatus 3
a) rahel: Varr., Col.;
b) metaf. (nravno) pokvarjen: Prud., Aug.

fine⁴ [fain] pridevnik
droben, tenek, fin; rahel, nežen; lep, sijajen, odličen; eleganten; čist; jasen; oster (nož), nabrušen; dobro razvit; bister; prevzeten

fine arts lepe umetnosti
one fine day lepega dne
one of these fine days prej ali slej
fine middling srednje dober
to call things by fine names imenovati grdo z lepimi besedami
fine gold čisto zlato
fine feathers make fine birds obleka dela človeka
not to put too fine point upon it povedati naravnost in brez olepšavanja
to say fine things about s.o. hvaliti koga
fine words butter no parsnips od lepih besed se ne da živeti

flimsy¹ [flímzi] pridevnik (flimsily prislov)
tenek, šibek; rahel, ničev; neutemeljen; neznaten, površen

flockig kosmičast; (leicht) rahel