Franja

puh|el (-la, -lo) schwammig; figurativno leer, schal, gehaltlos; izgovor: windig

púhel empty, hollow, shallow; spongy; figurativno worthless, vapid

púhla glava an empty-headed fellow, pogovorno dimwit
púhla fraza hollow phrase

púhel creux, vide, spongieux ; figurativno vain, futile, frivole

púhel (-hla -o) adj.

1. vuoto; vacuo:
puhlo seme seme non germinativo

2. pren. vuoto, banale, insipido, pedestre:
puhle besede discorsi vuoti
knjiž. zlasti v mladosti se vdajamo puhlim užitkom specie in gioventù ci lasciamo attrarre dalle lusinghe della vita

púhel -hla -o prazan, šupalj: -a repa; -a glava; -e besede

púhel vacío; esponjoso ; fig vano, fútil

puhla glava inteligencia f limitada

púhel -hla -o prid. gol, vid; sec; spongios

airy [ɛ́əri] pridevnik (airily prislov)
zračen; lahek; visok; vesel, živahen; puhel, površen

baldío moški spol neobdelan; prazen, puhel; brezsmotrn, brezdelju vdan

baldío m ledina, praha

banale agg. plehek, puhel, prazen, banalen

bizantino bizantinski; postranski, nepomemben; nečimrn, puhel

desaborido, -brido brez okusa; puhel, prazen; nevažen, nepomemben; dolgočasen; neugoden (vreme)

estar desaborido con alg. jeziti se na koga

bromidic [broumídik] pridevnik
puhel, banalen

cant⁵ [kænt] pridevnik
rokovnjaški, puhel, hinavski; nagnjen

cassus 3, adv. -ē (sor. s careō iz caseō)

1. prazen: c. glans Pl. ali nux Pl., H. piškav, c. canna O. jalova trstika, c. granum Plin., anulus c. Fabius Pictor ap. Gell. brez kamna; subst. cassum -ī, n prazno, praznina: Tert.

2. prazen = brez česa, prost česa, pogrešajoč; z abl.: virgo dote cassa Pl., aër lumine c., corpus anima ali lumine c. Lucr., sanguine cassa (cochlea) Poeta ap. Ci. brez krvi, nunc cassum lumine lugent V. brez svetlobe = mrtvega, lumine cassi Stat. ali aethere cassi V.; z ab le: (elementum) ab omnibus cassum Ap.; (redko) z gen.: non cassum luminis ensem Ci. (Arat.) ali luna c. fulgoris Ap. brez leska.

3. pren. prazen, ničev, puhel, brezuspešen: Pl., Lucr. idr., id illi cassum et inani vocis sono decoratum esse dicunt Ci., c. fertilitas O., c. vota V., ne casse (ali incassum) tempus tereretur L. brezuspešno. Večinoma kot subst. cassum -ī, n praznina, ničevost: quid cassum times? Sen. tr.; v prozi le v zvezi in cassum (incassum) v prazen nič = brez uspeha, brezuspešno, zaman, zastonj: Pl., S. idr., semina rerum... in cassum frustraque coacta Lucr. vse zastonj, in cassum iactare tela L., in cassum missae preces L., ignis incassum furit V., longosque ciebat incassum fletus V., tot incassum fusos patiere labores V., bona libertatis in cassum disserere T.; tudi samo cassum: Tert.; v pl. cassa -ōrum, n prazne, ničeve stvari: non... cassa memoro Pl.

cavus 3

1. votel, izdolben, udrt, vbočen, vbokel: aër Varr. ap. Non. = caelum Varr., dentes Varr., vena Ci. votla žila, cava conveniant plenis Lucr., rupes L., V. votle skale, skalne razpoke, saxum V., saxa H., aedes L. obokano, izboklo, viae L. klanci, soteske, vallis L., valles V., aes (= tuba) V., aes (= lebes) O., antrum, cavernae, ilex V., pinus V., Val. Fl., turres V. prostorni, flumina V. v globoki strugi tekoče, c. orbes Sen. ph. iztaknjene oči, luna Plin. pojemajoča; subst. cavum -ī, n α) votlina, luknja: Ca., Varr. fr., Vitr., Col., concede... ab leonino cavo Pl. od... brloga, murum... crebris cubitalibus fere cavis aperuit, per quae cava... ex occulto petebant hostem L., cavis abscondere tristem H., cava terrae, dentium Plin.; poseb. cavum aedium Varr., Vitr. = cavaedium. β) obok, svod: cava caeli Enn. ap. Varr., lumine sic tremulo terra et cava caerula candent Enn. ap. Macr.
b) cavus -ī, m (sc. locus) = cavum: gliribus cavos laxiores facere Varr., macra cavum repetes artum, quem macra subisti H., deinde cavum, quem feceris, surculo obturato Col.

2. met. ogrinjajoč, odevajoč: nube cava amictus V., nox atra cavā circumvolat umbrā V.; pren. prazen, puhel, ničev: cava sub imagine formae V., corporis effigies cava Prud.

empty¹ [ém(p)ti] pridevnik (emptily prislov)
prazen; nezaseden; brezvsebinski, puhel
pogovorno lačen, trezen

to feel empty biti lačen
to be empty of s.th. ne imeti česa
empty weight lastna teža
on an empty stomach na prazen želodec, tešč

fungōsus 3 (fungus) gobast, gobav, luknjičast, (o)puhel: medulla Col., caro, raphanus Plin., nostratibus (arundinibus) fungosior est natura Plin.

fūtilis in futtilis -e (morda sor. s cōn-fūtāre, po drugih pa s fundere; torej futilis = ki se lahko izlije)

1. ki prepušča, ki ne obdrži: tam futiles (canes) Ph. ki lahko izgubljajo blato; subst. fūtile -is, n (sc. vas) posoda za vodo, zalivalka, zalivača, v rabi pri Cererinem in Vestinem bogoslužju: Don. (prim.: vasa futilia a fundendo vocata P. F.).

2. metaf. nezanesljiv, krhek, puhel, prazen, ničev, zastonj(ski).
a) o stvareh in abstr.: nucro glacies ceu futilis ictu dissiluit V. f. alacritas, laetitia, sententia Ci., opes S. fr., causa Plin., tempus f. et caducum Plin. iun. pretekajoč in minljiv, ictus, votum Sil., sensūs Gell. prazni pojmi, pojmi brez jedra.
b) o osebah: servus Ter., haruspices … futiles esse dicamus Ci., consiliis non futilis auctor T., f. competitores Gell.; v pl. subst.: saeviter suspectionem ferre falsam futtilum (= futtilium) est Enn. ap. Non., quis non odit … vanos, leves, futtiles? Ci. vetrnjakov. — Adv.

1. fūtiliter (futtiliter) nepridoma, zaman, zastonj: Ap. (?), Non.

2. fūtile (futtile) = fūtiliter: Pl. quod fretum est futile, amici, nos feramus fortiter Enn. ap. Non.

huero neoplojen, prazen, jalov, puhel