Franja

pušic|a ženski spol (-e …)

1. die Kapsel, die Büchse

2. šolska: (peresnica) die Federmappe

3. za darove: die Sammelbüchse, der Klingelbeutel

4. (piksa) die Hostiendose, die Pyxis

púšica

cerkvena púšica plate
dajati denar v púšico to put something on the plate
púšica za milodare poor box, alms box

púšica (-e) f

1. astuccio:
pušica za nakit l'astuccio dei gioielli
pušica za svinčnike l'astuccio delle matite

2. rel. (skrinjica za denar) bussola

3. bot. candidio

púšica caja f ; (hranilnik) hucha f , alcancía f ; (cerkvena) cepillo m (de limosnas ali de ofrenda ali de ánimas)

astuccio m (pl. -ci) tok, tul, etui, škatla, puščica, pušica:
l'astuccio delle matite puščica za svinčnike
l'astuccio della collana etui za ogrlico
l'astuccio del violino škatla za violino

bōssolo m

1. volilna skrinjica

2. posodica za kocke

3. voj. tulec za naboj

4. star. pušica

bote moški spol pušica, škatlica

bote de lata pločevinasta škatlica

bussola² f

1. busola, kompas:
bussola giroscopica navt. giroskopski kompas, girokompas
bussola magnetica magnetni kompas
perdere la bussola pren. zmesti se, zbegati se
navigare senza bussola delati, delovati brez vsakega načrta

2. nosilnica

3. notranja vrata; vrtljiva vrata

4. pušica, skrinjica

caja ženski spol škatla, pušica; zaboj, etui, tok, tulec; blagajna; hranilnica, banka; zakladnica; stanje blagajne; blagajnik; krsta; pavka, (velik) boben

caja de ahorros hranilnica
caja de alquiler, caja de seguridad sef (v banki)
Caja postal de Ahorro poštna hranilnica
caja de préstamos posojilnica
caja de socorro omarica prve pomoči
libro de caja blagajniška knjiga
entrar en caja v red priti, ozdraveti; vstopiti v vojaško službo
estar en caja ravnotežje pokazati (jeziček tehtnice); krepak in zdrav biti
echar (despedir) a uno con cajas destempladas osorno odbiti, zavrniti

capsula -ae, f (demin. capsa) tokec, torbica, shrambica, škatlica, pušica (za obleko, denar, knjige idr.): Cat., totus de capsula Sen. ph. kakor iz škatlice (o gizdavem človeku).

ceppo m

1. panj, štor

2. pren. rod:
nascere dal medesimo ceppo biti istega rodu

3. ekst. klada; božično drevo, jelka; Božič:
fare il ceppo praznovati Božič

4. strojn. zavorna čeljust

5. pušica

6.
ceppi pl. hist. klade; pren. suženjstvo:
spezzare i ceppi pren. zlomiti spone, osvoboditi se

concha -ae, f (gr. κόγχη)

1. školjka: conchas captare Pl. ali legere Ci., Suet., concha hians Ci., conchae viles H., cavae, marinae O.; poseb. margaritarum ali unionum concha, v stiku tudi samo concha Plin. (školjka) bisernica, ostrearum conchae Plin. ostrige z lupinami.

2. sinekdoha
a) polž lupinar, polž s hišico, occ. α) polžasto trobilo, velika troblja, zaviti rog, Tritonov rog: Plin., Lucan., cavā dum personat aequora conchā V., c. sonans O. β) polž škrlatnik, bagrenka: purpura … concharum tacta colore Plin.; pesn. met. škrlat, bager: collocat hanc stratis conchā Sidonide tinctis O.
b) α) školjčna lupina: pina … duabus grandibus patula conchis Ci., fere res omnes aut corio sunt aut etiam conchis … tectae Lucr., squalentīs infode conchas V., ostreaque in conchis tuta fuere suis O.; poseb. unionum conchae biserna matica: cuncta distincta gemmis unionumque conchis erant Suet.; pesn. met. biser: munera fert illi conchas teretesque lapillos O., lucida c. Tib. β) polževa lupina, polžja hišica, polžnica: Col. poet.

3. pren. školjki podobne stvari
a) solnica: concha salis puri H.
b) školjkasta posoda, steklenička, sodček, torilce, pušica: Col., Plin., conchae maiores duae Ca. oljenki, funde capacibus unguenta de conchis H., cum (Falernum) bibitur conchā Iuv.
c) žensko spolovilo: te ex concha natam esse autumant: cave tu harum conchas spernas Pl.

Federmappe, die, pušica, peresnica

Hostiendose, die, pušica, piksa

Kapsel, die, (-, -n) kapsula; (Bleikapsel) für radioaktive Stoffe: kontejner, posoda; Technik puša, pušica; Pflanzenkunde Fruchtstand: glavica; Jagd kapica

Klingelbeutel, der, pušica

loculāmentum -ī, n (loculus) shranjevalnica, in sicer:

1. za knjige = predal, polica, regal: videbis quicquid orationum historiarumque est, tecto tenus exstructa loculamenta Sen. ph.

2. za golobe = golobnjak: quae vel loculamenta quibus nidificent aves Col., receptacula non tamquam columbis loculamenta vel cellulae cavatae fiunt Col.

3. za druge stvari = ohišje, pušica, tok: insuper autem ad capsum raedae loculamentum firmiter figatur Vitr., et in his foraminibus omnibus calculi rotundi conlocentur, inque eius tympani theca, sive id loculamentum est Vitr., crassitudo bucculae, quae adfigitur (vocitatur scamillum seu, quemadmodum nonnulli, loculamentum) Vitr., dentium P. Veg.

loculus -ī, m (demin. locus)

1. prostorček, mestece, čumnata: in cella erat paulum nimis loculi Pl.

2. occ. razni prostori, posodje ipd. za shranjevanje
a) krsta, rakev: Manium Maximum et M. Tullium equites Romanos binum cubitorum fuisse auctor est M. Varro, et ipsi vidimus in loculis adservatos Plin., l. argenteus Iust.
b) mrtvaški oder, pare, skolke: Fulg.
c) predelek, oddelek za eno živinče: loculi vel marmore vel ligno facti P. Veg.
d) skrinjica: hunc (sc. pollicem) cremari … non potuisse tradunt conditumque loculo in templo Plin.; pl. loculi -ōrum, m prostorček za shranjevanje s predali, predalni(če)k, omarica, ohišje, okrov, tok, pušica, škatlica ali doza (iz slonove kosti ali lesa, v kateri se hranijo dragocenosti, denar idr.): in loculos compingere Pl., nummum in loculos demittere H., pueri … laevo suspensi loculos tabulamque lacerto H. toke ali škatlice (z računskimi kamenčki (calculi) za prvi pouk računstva), loculis … conflatur argentum Sen. ph., loculi, in quibus erant claves Plin., loculi peculiares Suet. zasebna blagajna (denarnica); tako tudi: in Domitiani loculos converti Front. teči v Domicijanovo zasebno blagajno.

pen-case [pénkeis] samostalnik
peresnica, pušica

pyxidicula -ae, f (demin. k pyxis) dozica, puš(č)ica: quod gummi hoc non habet, liquidum in pyxidicula servatur Cels.