Franja

puščav|a ženski spol (-e …) geografija die Wüste (kamnita Steinwüste, peščena Sandwüste, slana Salzwüste)
figurativno betonska puščava die Betonwüste
figurativno kralj puščave der Wüstenkönig
prebivalec puščave der Wüstenbewohner
sin puščave der Wüstensohn
glas vpijočega v puščavi der Rufer in der Wüste

puščáva desert; wilderness

glas vpijočega v puščávi a voice crying in the wilderness
vojskovanje v puščávi desert warfare

puščáva désert moški spol , solitude ženski spol

peščena puščava désert de sable
v puščavo spremeniti changer en désert, dévaster, désoler, dépeupler

puščáva (-e) f

1. geogr. deserto:
zelenice v puščavi oasi nel deserto
kamnita, peščena puščava deserto sassoso, sabbioso
sinovi puščave i figli del deserto, i beduini

2. luogo solitario, luogo fuori mano; pren. tebaide

3. pren. cimitero, mortorio;
spremeniti mesto v puščavo saccheggiare, devastare la città; radere al suolo la città
bibl. glas vpijočega v puščavi voce che grida nel deserto; vox clamantis in deserto

puščáva ž pustinja: ladja -e; glas vpijočega v -i
glas vapijućeg u pustinji

puščáva desierto m ; soledad f ; yermo m

puščáva -e ž., пусте́ля -і ж., пусти́ня -і ж.

puščáva -e ž deşert, pustiu

Libijska puščava stalna zveza
(puščava v Afriki) ▸ Líbiai-sivatag

Velika arabska puščava stalna zveza
(puščava na Bližnjem vzhodu) ▸ Rab-el-Háli

cimitēro m

1. pokopališče:
cimitero di guerra vojaško pokopališče
cimitero di automobili avtomobilski odpad
fare un cimitero pren. poklati, razbiti, razdejati, uničiti

2. pren. puščava

desert² [dézət]

1. pridevnik
zapuščen, pust

2. samostalnik
puščava
poetično miren kotiček
figurativno puščoba, pusta stvar

deşért -uri n

1. puščava

2. praznina

désert [dezɛr] masculin puščava, pustinja; figuré zapuščenost; vieilli neobljuden kraj; odmaknjenost, malo obiskovan kraj

désert de sable peščena puščava
parler, prêcher dans le désert govoriti, pridigati gluhim ušesom

dēsertitūdō -inis, f (dēsertus) puščava, pustinja: Pac. fr.

desērto² m

1. geogr. puščava:
parlare, predicare al deserto pren. govoriti stenam, vetru

2. ekst. pušča

desierto moški spol puščava, pustinja

predicar en desierto gluhim ušesom pridigati

dēsōlātiō -ōnis, f (dēsōlāre) samevanje, opustelost, opustošenost: Vulg.; met. puščava, pustinja: Vulg., Cass.

erēmus 3 (gr. ἔρημος) pustoten, zapuščen: Prud., (ki meri erĕmus), Cod. I. Od tod subst. erēmus -ī, m (sc. locus) in f (sc. regio, ἡ ἔρημος) samota, puščava: Eccl. — Soobl. erēma -ōrum, n (sc. loca): Cod. I.

lŭstrum¹ -ī, n (prim. lutum)

1. lokev, mlaka, luža, mlakuža, kaluža, močvára, blato: prodigunt in lutosos limites ac lustra, ut volutentur in luto, quae enim illorum requies, ut lavatio hominis Varr., lustra significant lacunas lutosas, quae sunt in silvis aprorum cubilia P. F.

2. brlog, lož, zakotje (zverjadi), sploh divjina, divjava, puščava, pustinja, pušča, gozd: lustra ferarum V., invia lustra V., devia l. O., tetrica l. Stat.

3. javna hiša, bordel, kurbišče, hotnišnica: Pl., in lustris tempus aetatis consumere Ci., mala lustra H.; meton. (v pl.) razuzdano življenje, razuzdanost: studere lustris Pl., vino lustrisque confectus Ci., in qua (sc. domo) lustra versantur Ci.