Franja

prot [ó] moški spol (-a …) die Rute; (šiba) die Gerte
živalstvo, zoologija suhi prot (paličnjak) die Stabheuschrecke

prót rod, wand, twig

prót verge ženski spol , baguette ženski spol , gaule ženski spol

prót (-a) m (šiba, palica) verga, bacchetta

prót m prut

prót vara f ; varilla f ; mimbre m

suhi prot moški spol živalstvo, zoologija (navadni paličnjak) die Stabheuschrecke

Πρωτ-αγόρας, ου, ὁ sofist iz Abdere (480-411).

πρωτ-αγωνιστής, οῦ, ὁ prvi igralec, τὸν λόγον πρωταγωνιστὴν παρεσκεύασεν je odkazal dialogu prvo mesto, glavno vlogo.

ferula -ae, f (morda iz *fesola, prim. fes-tūca) trstiki podobna rastlina, koromač (visoko rastoča kobulnica s kolenčastim steblom, v katerem je stržen, gr. νάρϑηξ z enakimi pomeni), trstikova palica: Hyg., Plin., Silvanus florentis ferulas quassans V.; meton. šiba, prot, palica, trstika (s katero so tepli otroke in sužnje): Iuv., Isid., ferulae minaces Col., ferulae, sceptra paedagogorum Mart.; kot razmeroma najblažja kazen: feru-lā caedas meritum maiora verbera H., quadrupedem ferulā urguet eques O. jahaški bič, paličica; za oporo pri ovijanju zlomljenih udov: Cels., Col.; za čebele: Varr.

prût m, mest. na prútu, mn. prútovi
1. prot, šiba: saviti se kao vrbov prut; drhtati kao prut na vodi
2. šiba, udarec: udariti trideset prutova po tabanima; po volovskim leđima počeše pljuštati prutovi
3. palica: nabavi nešto pruta s udicama

rod¹ [rɔd] samostalnik
šiba, prot, sveženj protja; bič; palica, prekla, drog; šiba strahovalka (leskovka)
figurativno telesna kazen (šibanje)
figurativno knuta, tiranija; žezlo, maršalska palica; drog za merjenje, dolgostna mera (okrog 5 m)
ameriško, sleng pištola, revolver

divining rod, rod of divination bajalica
fishing rod ribiška palica, ribnica
lightning-rod strelovod
to fish with the rod and line loviti ribe (ribariti) z ribiško palico
to give s.o. the rod kaznovati koga s šibo
to have a rod in pickle for s.o. imeti pripravljeno leskovo šibo v olju za koga (za kaznovanje), imeti pripravljeno maščevanje
to kiss the rod brez ugovora, ponižno sprejeti kazen
to make a rod for one's own back figurativno sam sebi jamo (iz)kopati, sam riniti v nesrečo (si nakopati težave, nevšečnosti)
spare the rod and spoil the child kdor ljubi, kaznuje; šiba novo mašo poje

Rute, die, (-, -n) šiba; prot; palica; (Himbeerrute) rozga; bei Hunden, Füchsen usw.: rep; (živalski) penis; (menschlicher Penis) klinec; Sport Angeln: (ribiška) palica; Musik tolkalce; Technik Weberei: igla (za tkanje pliša); (Wünschelrute) bajalica

sarmentum -ī, n (iz *sarp-mentum: sarpere (o)trebiti)

1. prot, šiba, palica, mladika, rozga, tanka vejica: VARR., COL., SIL. idr., ne (sc. vitis) silvescat sarmentis CI.

2. v pl. suho protje, šibje, rožje, dračje, suhljad: CA., COL., PLIN. idr., ligna et sarmenta circumdare CI., sarmenta arida L., fasces sarmentorum L. butara, sveženj (protja), zvezano protje, sarmentis virgultisque collectis C.

scōpa¹ -ae, f (gl. scamnum)

1. vejica, odrastek, mladika, poganjek, prot(ek), svežica: scopa regia ali pl. scopae regiae PLIN. (bot.) kozji rep, metlika ali divje konoplje (Chenopodium scoparia LINN.); češče pl. o vejicah, odrastkih raznih rastl.: NAEV. AP. P. F., CAT., PLIN. idr., tentoriolis ex arundinibus scopisque contextis AUCT. B. AFR.

2. meton. pl. scōpae -ārum, f
a) metla: Q., PLIN., MART. idr., cape illas scopas, converre PL., unae scopae VARR. ena metla, vilibus in scopis ... quantus consistit sumptus? H., argentum ... scopis coepit everrere PETR.; sg.: scopabo eam in scopa terens VULG.; preg.: scopas dissolvere CI. metlo dajati narazen = delati nered; od tod scopae solutae CI. EP. narazen dana (raztrgana, razcufana, razcefrana) metla = bebast in zanikrn (malovreden) človek.
b) sveženj (butara) protja: VEG.

scōpula -ae, f (demin. scōpa)

1. meteln prot, metelna šiba: COL.

2. meton. pl. scōpulae -ārum, f metlica: CA., COL.

stick¹ [stik]

1. samostalnik
palica, gorjača, sprehajalna palica; prot, šiba; bat, kij; držalo, držaj, toporišče, nasadilo; steblo, kocen
glasba dirigentska paličica, taktirka; tablica (čokolade)
navtika, hudomušno jambor
tisk vrstičnik
sleng revolver
množina protje, šibje, polena (kot kurivo)
figurativno, pogovorno dolgočasnež, sitnež
britanska angleščina, sleng lomilno orodje, lomilka

in a cleft stick v precepu, v škripcih
a few sticks of furniture nekaj kosov pohištva
any stick to beat a dog figurativno pretveza se hitro najde, sovraštvo ne izbira sredstev
the big stick ameriško, sleng politika grožnje z vojno drugi državi
as cross as two sticks figurativno pasje slabe volje
drum stick paličica za bobnanje
broom stick držaj metle
fiddle stick lok
gold stick zlata palica (ali njen nosilec), ki jo nosi polkovnik garde ob svečanih prilikah
riding on a stick broom jahanje (čarovnic) na metli
single stick lesena palica s ščitkom za roko (pri mečevanju)
sword stick votla palica, v kateri je bodalo
walking stick sprehajalna palica
the wrong end of the stick figurativno neugoden položaj; popačeno poročilo
to be beaten with one's own stick biti tepen z lastno palico, sam sebi jamo izkopati
to be in a cleft stick biti v precepu, v škripcih, v brezizhodnem položaju
it is easy to find a stick to beat a dog figurativno lahko je najti pretvezo
to cut one's stick sleng popihati jo, oditi
to get hold of the wrong end of the stick figurativno napačno (kaj) razumeti
to give a boy a stick šibati dečka
to pick up sticks pobirati vejevje (za kurjavo)
he wants the stick figurativno on potrebuje palico (batine)

2. prehodni glagol
podpreti (rastlino) s palico
tisk (po)staviti črke

tālea -ae, f (prim. skr. tālaḥ vinska palma, gr. τᾶλις deklica, godna za možitev, nevesta, jon. τῆλις stročnica, τηλεϑάω zelenim, krepek sem, lit. at(t)ólas otava)

1. paličica, prot(ec), po(d)taknjenec, potaknjenka (starejše potikača), sadika, mladika, cepíč, cepíka, živíca, sajênka: Ca., Varr., Plin., Col.

2. metaf.
a) priostren količ: taleae pedem longae in terram infodiebantur C., taleae ferreis hamis infixis C.
b) majhno bruno, brunec, starejše gletič, ki drži skupaj stike (fuge) zidanja: dum in crassitudine perpetuae taleae oleagineae ustilatae quam creberrime instruantur Vitr.
c) železna palica (šibika), ki so jo Britanci uporabljali kot denar: utuntur taleis ferreis pro nummo C.

twig [twig]

1. samostalnik
(tanka) veja, vejica; šiba, prot; rogovila pri vilah; bajalica
anatomija žilica
elektrika majhen razdelilnik

to hop the twig sleng umreti; zbežati

2. britanska angleščina
sleng, neprehodni glagol & prehodni glagol opazovati, zagledati, spoznati; razumeti

vīmen -inis, n (viēre)

1. (večinoma v pl.) vitra, trta, rozga, šiba, palica (poseb. vrbina), prot: Varr., Tib., Fl., Amm. idr., lento vimine ramus V. veja z upogljivo šibo, fruticosa legebant vimina O., carpus navium viminibus contextum C. spleten iz šibovja, scuta ex cortice facta aut viminibus intextis C. iz šibne spletenine, volucres viscatis illigatae viminibus Petr. na limanice (lepljenice); sg. kolekt. = šibje, šibovje, vejevje, protje: rami lento vimine frustrabantur ictus Cu., quernum vimen (kot cedilo za mleko) V.

2. meton. pletenina, pletér iz šibja, (s)pletenka, (s)pletenica, košara, koš: vimina curva O. panji, koši, košníce, ulji, vimen breve Picenarum Mart.

3. pl. šibje, šibovje = vrbje, vrbovje: tenent ima lacunae vimina O.

4. occ. vrbina sadika: Col.

5. metaf. (Merkurjeva) palica: deus horrentem Lethaeo vimine mulcens Stat.