Franja

Zadetki iskanja

  • prostprosit; na dann prost! no, lepa reč!
  • prost [ô] (-a, -o)

    1. frei; (neprisiljen) zwanglos; ➞ → prosto telo, prosto risanje, prosti …

    2. česa: frei von, -frei (bojev kampffrei, carine zollfrei, dajatev abgabenfrei, leistungsfrei, davkov steuerfrei, dela arbeitsfrei, poštnine postfrei, pristojbin gebührenfrei, službe dienstfrei, šole schulfrei, voznine frachtfrei)
    |
    biti prost frei sein
    glede službe, šole ipd.: freihaben, dienstfrei haben
  • prȍst -a -o, dol. prȍstī -ā -ō
    1. prost, enostaven: -a rečenica lingv. prosti stavek; -a i složena tijela, -e vježbe; to se vidi i -im okom
    2. prost: -i pad; -i broj prafaktor
    3. preprost: -i narod; -a haljina; prost problem; -o pitanje
    4. navaden: prost vojnik; -a godina
    5. prostaški, neotesan: -o vladanje
    6. prostodušen: prost čovjek
    7. -o mu bilo bog mu odpusti; od boga ti -o bilo bog ti naj odpusti; -a mu duša bog mu grehe odpusti; da mu je bogom -o bog mu bodi usmiljen sodnik
  • próst -oástă (-óşti, -oáste) adj.

    1. slab

    2. neumen

    3. prostaški
  • pròst free, (na prostosti) free, at liberty, at large; (vstop) free; (brezplačen) gratuitous, free of expense; (dovoljen) permitted, allowed; (neodvisen) independent; (brez zaprek) unhindered, unobstructed, unimpeded; (brez nadzora) uncontrolled; (neprisiljen) unforced, uncompelled, unconstrained, unfettered, unconfined, unshackled; (nezasužnjen) unenslaved; (neujet) uncaught; (spuščen) released, freed, liberated; (nezaposlen) unengaged, unoccupied, disengaged, idle, at leisure, off duty

    pròst vseh davkov exempt from all taxes (ali duties)
    carine pròsto duty-free, free of duty
    pròsta sobota Saturday off, free Saturday
    pròst dan an off day, a day off
    pròst službe off duty, off work
    pròsti čas spare time, leisure hours pl, leisure
    pròsta luka free port
    pròst prehod free pass
    pròsto službeno mesto vacancy
    pròst predmet (v šoli) optional subject
    pròst vseh skrbi free from all cares
    poštnine pròsto prepaid, postpaid, (paket) carriage-paid
    pròst prevod free (ali not literal) translation
    pròsti pad fizika free fall
    pròsti stil (plavanja) free-style (swimming)
    pròsti strel šport, nogomet free kick
    pròsta rokoborba catch-as-catch-can, all-in wrestling
    pròsta trgovina free trade
    pròste vaje gymnastic exercises pl, callisthenics pl
    pròsta vstopnica free (ali complimentary) ticket
    pròst izvod (za avtorja) author's (free) copy, gratis copy, (reklamni) free copy, free specimen, (za knjigarnarja) odd copy
    prosto! (= naprej!, vstopite!) come in!, step in!
    na prostem in the open air, outdoor, out of doors
    plavalni bazen na pròstem open-air swimming pool
    s pròstim očesom with the naked eye
    v pròsti prodaji off rations, unrationed
    vstop pròst! admission free!
    prosto za pristanek! aeronavtika cleared for approach!
    ob sobotah sem pròst I am free on Saturdays
    ste pròsti jutri? are you free tomorrow?
    ste pròsti? (taksistu) are you free?, you're not engaged, are you?
    nobenega pròstega sedeža ni več bilo there wasn't a single seat left
    brž ko bom pròst, vas obiščem as soon as I am free (ali through), I shall call on you
    dati prost dan to give someone a day off
    na pròsto vam je dano, da se lahko pritožite you are free (ali at liberty) to complain, it's up to you whether or not you complain
    vsak teden imam en pròst dan I have a day off every week
    dobiti pròst dan to get a day off
    jutri bomo imeli pròsto we shall have a day off (ali a free day) tomorrow
    imeti pròst dostop do koga to have free access to someone
    imate kaj pròstih sob? have you any rooms unoccupied (ali free, available)?
    imeti pròsto hrano in stanovanje to have free board and lodging
    nimam nič pròstega časa I haven't any time to spare
    imeti mnogo pròstega časa to have much time to spare
    imeti pròste roke to have a free hand, to have full power
    ne imeti pròste minute zase not to have a spare moment for oneself
    prenočiti na pròstem to camp out
    voziti kolo po klancu navzdol v pròstem teku to freewheel (ali to coast) down a hill
    dati pròst polet svoji fantaziji to give one's fancy full scope
  • pròst libre, franc ; (oproščen, izvzet) exempt ; (neodvisen) indépendant ; (brezplačen) gratuit ; (soba, sedež) libre ; (službeno mesto) vacant ; (poštnine) franc de port, affranchi, franco ; (preprost) simple, ordinaire, vulgaire

    na prostem en plein air, en pleine nature, en rase campagne
    prosti čas temps moški spol libre, loisir moški spol, heures ženski spol množine de loisir (ali de liberté), moments perdus
    prost dan, popoldan jour moški spol, après-midi moški spol libre (ali de congé)
    prost dostop libre accès
    s prostim očesom à l'œil nu
    prost prevod traduction ženski spol libre
    prosta soba chambre ženski spol à louer (ali libre)
    proste vaje exercices moški spol množine d'assouplissement (du corps)
    vstop prost entrée ženski spol libre
    prosta vstopnica (za predstavo) billet gratuit (ali de faveur), carte ženski spol d'entrée gratuite
    prosta vozovnica (železnica) carte de circulation gratuite
    prosta vožnja voyage moški spol (ali parcours moški spol) gratuit
    imeti prosto (služabnik) avoir son jour de sortie, (vojak) avoir une permission
    imeti proste roke avoir les mains libres, avoir le champ libre, avoir les coudées franches, avoir carte blanche
    spati na prostem dormir (ali coucher) à la belle étoile
    ali je to mesto prosto? cette place est-elle libre?
  • pròst (prôsta -o)

    A) adj.

    1. libero; disponibile; vacante, vuoto:
    prosti čas tempo libero
    prost sedež posto libero
    risati s prosto roko disegnare a mano libera
    videti s prostim očesom vedere ad occhio nudo

    2. esente, immune:
    davka prost esente dalle tasse; da imposte, adm. esentasse
    prosto plačila esente dal pagamento

    3. star. (preprost, neizobražen) semplice, illetterato

    4. star. (prostaški) becero, plebeo, sconcio, scurrile, sguaiato

    5. star. (preprost, enostaven) semplice, sobrio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prosti prevod traduzione libera
    pren. imeti proste roke avere le mani libere
    pustiti, dati proste roke dare mano libera, dare carta bianca a qcn.
    prosta carinska cona zona franca, punto franco
    prosta luka porto franco
    prosta plovba navigazione libera
    prosta prodaja vendita libera
    anat. prosta rebra costole fluttuanti
    šport. rokoborba v prostem slogu lotta libera
    šport. prosta vaja esercizio libero
    šport. prosti progam programma libero
    proste cene prezzi liberi
    fiz. prosti elektron elettrone libero
    kem. prosti kisik ossigeno libero
    šah. prosti kmet pedone libero
    šport. prosti met tiro libero
    fiz. prosti pad caduta libera
    šol. prosti spis tema libero
    lingv. prosti stavek proposizione semplice
    šport. prosti strel tiro libero
    avt. v prostem teku, v prosti tek in folle

    B) prôsto (-ega) n
    predstava na prostem spettacolo all'aperto
    dati prosto dare un giorno libero, giorni liberi
    imeti prosto šol. non aver scuola; ekst. non lavorare
  • pròst prôsta -o
    1. slobodan: prost sedež; -a soba; -o mesto; prost človek; prost poklic
    slobodno zanimanje
    2. odriješen, odrešen: imeti -e roke
    3. prost: -o ljudstvo; kmet; prost stavek
    prosta rečenica
    4. oslobođen: prost davka
    oslobođen od poreza; prost poštnine
    5. besplatan, slobodan: prost vstop na koncert, v dvorano
    6. s -o roko risati
    prostom, slobodnom rukom crtati; s -im očesom videti
    golim okom vidjeti (-de-); izpustiti jetnike na -o
    pustiti zarobljenike na slobodu; priti iz gozda na -o
    doći iz šume na čistinu; potrkaš na vrata, znotraj se oglasi: prosto
    pokucaš na vrata, unutra čuješ: slobodno
  • pròst libre; franco ; (oproščen, izvzet) exento ; (neodvisen) independiente ; (brezplačen) gratuito ; (brez stroškov) sin gastos ; (nezaseden, soba, sedež) libre ; (službeno mesto) vacante ; (poštnine) franco de porte

    prosti čas tiempo m libre, horas f pl desocupadas, horas de ocio
    prost dan día m libre, día feriado, (v šoli) día de asueto
    prost popoldan tarde f de asueto
    dati prosto (v šoli) dar asueto
    prosta vstopnica billete m de favor, (gledališče) entrada f gratuita
    prost prevod traducción f libre
    prosto (službeno) mesto puesto m vacante
    proste vaje gimnasia f sueca, ejercicios m pl gimnásticos sin aparatos
    prosti stil (šp) estilo m libre
    prosti strel (nogomet) golpe m franco
    prosta vožnja (potovanje) viaje m gratuito
    prost vstop entrada f libre
    pod prostim nebom a cielo descubierto, a la intemperie, (ponoči) al sereno
    na prostem a cielo abierto, al aire libre
    igre na prostem juegos m pl al aire libre
    gledališče (predstava, kino) na prostem teatro m (representación f, cine m) al aire libre
    bazen (kopanje) na prostem piscina f (baños m pl) al aire libre
    prosta cona zona f libre
    danes imamo prosto hoy tenemos vacación, (v šoli) no hay clase
    imeti prosto hrano in stanovanje recibir comida y alojamiento gratuitamente
    imeti proste roke (fig) tener carta blanca, tener campo libre
    imeti prosto izbiro poder escoger a su gusto
    pustiti komu proste roke (fig) dejar a alg el campo libre, dar carta blanca a alg
  • pròst prid., ві́льний прикм., вака́нтний прикм., холости́й прикм., за́йвий прикм.
    • déla pròst (dán) вихідни́й
    • prôsti čàs дозві́лля
  • pròst -ôsta -o prid.
    1. liber
    2. disponibil
    3. vacant
  • abierto odprt, prost; odkritosrčen

    a resto abierto neomejen
  • abkömmlich prost; nicht abkömmlich sein ne imeti časa
  • absuelto prost; samski
  • affranchi, e [afrɑ̃ši] adjectif osvobojen, prost; frankiran; masculin osvobojenec (bivši suženj); familier amoralen človek, človek brez predsodkov

    femme féminin affranchie emancipirana ženska
    lettre féminin insuffisamment affranchie nezadostno frankirano pismo
  • aperiō -īre, aperuī, apertum

    I.

    1. odpreti (odpirati) (naspr. operire, claudere): fores Ter., Cu., portam C., portas Ci., ianuam O., fenestram Cels. (pren.: hanc fenestram Suet. to pot ubrati), oculos Ci., Cu., epistulam, litteras Ci. ali testamentum Suet. odpečatiti, razpečatiti, razvezati, murum cavis L. ali cutem, vulnus Cels. predreti, fundamenta templi L. ali cavernas ali specūs subterraneos T. odkriti, razkriti, izkopati, viam L. utiriti, krčiti, fontium lacūs Varr. fr. ali fontes maximos Corn. ali puteum, novas venas (aquarum) Icti. razkriti = izkopati kaj, omogočiti iztok (iztekanje); pren.: ap. fontes philosophiae Ci. ali eloquentiae Q.; refl.: valvae clausae repagulis subito se ipsae aperuerunt Ci., flos numquam se aperit nisi vento spirante Plin.; medic. (o gnojnih razjedah) predreti (predirati) se: donec ea suppurent et per se aperiantur Cels.

    2. pren. odpreti (odpirati), odkri(va)ti, utirati (pot), krčiti (gozd, pot), kaj dostopno (dohodno) narediti: ferro iter S., ventus aperuit incendio viam L., mare quoque novum in Pamphyliam iter aperuerat Cu., ap. saltum L. ali saltum caedendo Cu., populus Rom. aperuit... Pontum naturā vallatum Ci. je odprl (za promet), quod pace omnis Italia erat aperta L. je bila odprta za svoboden promet, incognitum famae orbem terrarum armis aperire L., ver aperit navigantibus maria Plin., ap. Asiam regi Cu., reges et gentes T., si mors Germanici Suriam aperuisset T. ko bi mu... odprla varno vrnitev v Surijo, ap. ludum (šolo) Ci., ludum dicendi, scholam Suet., locum... asylum L. kraj kot zavetišče; z abstraktnim obj.: mihi meae pristinae vitae consuetudinem... interclusam aperuisti Ci., ap. alicui reditum ad suos Ci., locum suspicioni aut crimini Ci. ali occasionem ad invadendum L. ali insidiantibus casum T. priložnost da(ja)ti, nuditi, toreuticen Plin. ugladiti (uglajati) ji pot;
    a) (čas, leto) zače(nja)ti: α) pesn.: aperit cum annum taurus V. ko Bik začne leto (ko stopi Sonce v ozvezdje Bika, se začne za kmeta novo leto). β) za cesarjev o tistih, ki so prevzeli konzulstvo prvi dan januarja, da se je leto imenovalo po njih: Plin. iun., Stat.; ap. alicui vacuos honoris menses T. nuditi komu proste mesece časti = nuditi mu proste mesece, v katere lahko vstopi kot konzul.
    b) na razpolago dati (kako vsoto): quod DCCC (= 800000 sestercijev) aperuisti Ci. ep.

    II.

    1. na vidno mesto postaviti, (po)kazati, prikaz(ov)ati, odkri(va)ti, razkri(va)ti, razgaliti (razgaljati) (naspr. operire, tegere, contegere): aperit ramum, qui veste latebat V., unda dehiscens aperit terram (dno) V., luce aperiente aciem Cu., liquidior lux aperit hostem Cu., dies faciem victoriae latius aperuit T., cum incalescente sole dispulsa nebula aperuisset diem L., ap. corporis partes quasdam Ci., homo misericors caput aperuit Ci. se je odkril, ap. caput alicui S. fr. odkriti se komu, aperto pectore O., apertae pectora matres O.; refl. in med. prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se: stellae se aperiunt Ci., multa mirabiliter efficiens (stella Saturni)... tum vespertinis temporibus delitescendo, tum matutinis rursum se aperiendo Ci., quia tum occultantur, tum rursus aperiuntur (stellae) Ci., aperientur maiorum imagines Ci., aperitur Apollo (Apolonovo svetišče) V.

    2. pren. na dan spraviti (spravljati), razkri(va)ti, razode(va)ti, (po)kazati, naznaniti (naznanjati) (naspr. occulere, occultare, tegere): ap. occulta quaedam et quasi involuta Ci., sententiam suam Ci., frontes hominum Ci., dementiam, suos sensus N., consilium suum, causam consilii sui, coniurationem, socios sceleris S., futura V., T., casus futuros O., errorem L., fugae causam Cu., ap. quae compererat Cu. izdati, illud maleficium non modo non occultari, sed etiam aperiri debet Ci., tota via eius aperiebatur Ci., nec uspiam ruris aperitur ille Ap. ga niso izsledili; refl. in med.: coacti necessario se aperiunt Ter. se pokažejo prav taki, kakršni so, dum se res ipsa aperiret N. bi prišla sama na dan, tum sumus incauti studioque aperimur in ipso O. Z de: si de clementia... nostra, qua in alios usi sumus, aperiemus Corn.; z odvisnim vprašanjem: quid agatur, aperiam Ci., ne se ipse aperiret, quis esset L. da se sam ne bi izdal, qualis esset, aperuit in bello N.; z ACI: cum... directae in se prorae hostes appropinquare aperuissent L., aperiens se... hominibus solere esse amicum N.; z inf.: aperuisse videbatur omnia in sua potestate esse velle N. — Od tod pt. pf. apertus 3, adv.

    I.

    1. odprt, razkrit, nepokrit, nezakrit, nezaslonjen, gol (naspr. opertus, tectus): caput Kom., Varr. fr., Sen. ph. gola, lectica Ci., naves Ci., L. idr. „odprte“ = brez krova, latus, humerus C. ali corpora Romanorum L. ne zaslonjena, ne pokrita (s ščitom, oklepom); pesn.: aether, caelum V. jasno, vedro.

    2. pren.
    a) očiten, razviden, jasen: iracundiae occultae, blanditiae apertae Ci., simultates partim obscurae, partim apertae Ci., habeo rem non dubiam, sed apertam atque manifestam Ci., quid rem parvam et apertam magnam et suspectam facimus? L., aperti clamores L., quis apertior in iudicium adductus est? Ci. kot očitnejši zločinec, z očitnejšo krivdo; adv. apertē očitno, javno, vsem na očeh: dic, audacter et aperte Ci., ap. rem petere, hostem videre, adulari, mentiri Ci., resistere S., amare O., eum dolorem tulit paulo apertius Ci. je preveč kazal, facit apertissime contra legem Ci., apertissime empta praetura Ci.; apertum est z ACI očitno je, jasno je ko beli dan, gotovo je: ap. est esse aliquod numen praestantissimae mentis Ci., fuit apertum... Agesilaum Asiam Tauro tenus regi fuisse erepturum N.; subst. neutr.sg. aliquid in aperto est očitno, jasno je kaj: pauca supra repetam, quo ad cognoscendum omnia illustria magis magisque in aperto sint S., ceterum invidia in occulto, adulatio in aperto erat T.
    b) (o govoru in govorniku) razločen, razumljiv, jasen: narratio Ci., Q., sit (periodus) aperta, ut intellegi possit Q., Cicero... apertus est satis Q., apertius ius populi atque legum Ci., apertis (apertissimis) verbis Ci., Gell., aperta professione Iust., aperte palamque dicere Ci., dicam apertius Ci., apertissime studium suum profiteri Ci.
    c) (o mišljenju) odkrit(osrčen), ne prikrit, prostodušen (naspr. obscurus): homo, animus Ci., aperior in dicendo Ci., aperte loqui, narrare Ter., aperte scribere Ci.; v slabem pomenu = nesramno predrzen, grob, surov, robat, neprijeten, zarobljen: quid apertius? Iuv., ille, ut semper fuit apertissimus, non se purgavit Ci., apertus in corripiendis pecuniis Ci., tam aperte fallere Ter., aliquem aperte insimulare Ci. —

    II.

    1. odprt, nezaklenjen (naspr. opertus, clausus): apertam curiam vidit post Caesaris mortem Ci., aperto ostio dormire Ci. pri odprtih vratih; preg.: nisi, ut dicitur, apertum pectus videas Ci. odkritosrčen; odprt, prost, plan, pristopen, dostopen, dohoden: regio N., locus Ca., ante aedem Cereris in aperto ac propatulo loco Ci., loca aperta, apertiora C., campus apertus V., aperti campi O., apertissimi campi C., campi ad dimicandum aperti L., via patens apertaque L., per apertum limitem T., iter tutum apertumque Cu., vastum atque apertum mare, vastissimus atque apertissimus Oceanus C., caelum ex omni parte patens atque apertum Ci., huius domus est nostris hominibus apertissimus Ci., ne nuda apertaque Romanis Africa ab Sicilia esset L., Peloponnesus... nulli apertior quam navali bello L. Pogosto subst. apertum -ī, n plano, odprto polje, poljana, planjava: in aperto castra locare, communire L., ex aperto... vim per angustias facturas L., per apertum fugientes cervos iaculari H., apertum petere Sen. ph., ex aperto et abdito... aquarum fiet eruptio Sen. ph. s površja in iz globine; pl.: in aperta prodire Plin., naves disicere in aperta Oceani T. v morske daljave, širine.

    2. met. kar se dogaja na planem (odprtem) polju: acies, proelium L. = pesn. Mars O.

    3. pren. odprt, pristopen, izpostavljen čemu: aditus in templum est apertus nemini Ci., aperta beate vivendi via Ci., nihil se tam clausum... posse habere, quod non istius cupiditati apertissimum... esset Ci., parum aperti ad percipiendum animi (puerorum) Q. premalo dojemljiv duh, prim.: apertum ingenium Lact. odprta = bistra glava; haec apertiora sunt ad reprehendendum Ci. graji bolj izpostavljeno (podvrženo); (poklas.) in aperto est lahko izvedljiv(o) je, lahko je, ni treba nobenega premišljevanja niti velikega truda: vota virtusque in aperto T., in ap. deinde curatio est Cels.; z inf.: cum... hostes aggredi in ap. foret T., agere memoratu digna magis in ap. erat T. je bilo lažje.

    Opomba: Star. fut. I. aperībō: Pl., Pomp. fr.
  • bedák -a m prost, tâmp, tont, stupid, neghiob
  • bédast -a -o prid. stupid, tont, prost, neghiob
  • bloß

    1. gol, Auge: prost, mit bloßen Füßen : bos

    2. (nur) zgolj, (schon allein) (že) samo/sam, der bloße Anblick že sam pogled na; auf den bloßen Verdacht hin že samo zaradi suma; bloße Redensarten samo/golo govoričenje Adverb

    1. zgolj, samo; bloß nicht samo ne (bloß das nicht samo tega ne) ; bloß noch samo še

    2. neki, le, was bloß kaj neki, kaj le
  • brdávsast -a -o prost, surov, neotesan, neuljudan
Število zadetkov: 387