Franja

prislušk|ovati (-ujem) lauschen, (poslušati) horchen; komu: (jemanden) belauschen, behorchen, samo z napravami: abhören, mithören

prisluškováti to eavesdrop; to hearken (to); to listen secretly (to); to overhear (something); (po telefonih) to tap; (po skritih mikrofonih) to bug

prisluškováti être aux écoutes, tendre l'oreille pour surprendre les paroles de quelqu'un ; (špijonirati) espionner

pri vratih prisluškovati écouter à (ali derrière) la porte

prisluškováti (-újem) imperf.

1. ascoltare (di nascosto); origliare

2. porgere ascolto

3. mostrare interessamento per, porgere ascolto a

prisluškováti -úljem
1. prisluškivati, osluškivati, tajno slušati tuđe razgovore: prisluškovati pri vratih, za vrati
2. pažljivo slušati: zadrževal je sapo in prisluškoval, kdaj se bodo zaslišali koraki
3. sa razumijevanjem, razumevanjem slušati: prisluškovati željam ljudi

prisluškováti estar a la escucha; aguzar el oído ; (špijonirati) espiar

prisluškováti -újem nedov., підслу́хувати -лу́хую недок., підслухо́вувати -вую недок., підслу́хати -хаю док.

prisluškováti -kújem nedov. a trage cu urechea, a asculta pe ascuns, a spiona

abhorchen etwas prisluškovati (čemu), poslušati (kaj); Medizin osluškovati

abhören einen Schüler, Vokabeln: izprašati, izpraševati; (überwachen) etwas prisluškovati (čemu); eine Sendung: poslušati, spremljati

arbitror -ārī -ātus sum (arbiter)

1. kot priča opazovati, prežati na koga, kaj, prisluškovati čemu: quid agant, arbitrarier Pl., arb. dicta alicuius Pl., domūs attiguae fortunas Ap.; abs.: coram arbitratur Ap.

2. pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), ceniti: Ter., Gell.; z dat.: alicui fidem parvam Pl. komu malo vere dajati.

3. jur. kot razsodnik (prim. arbiter) razsoditi (razsojati): si arbitro paritum non esset in eo, quod utroque praesente arbitratus esset, poenam commissam Dig.; z dat. personae ali rei: si is, cuius arbitrium est, non vivat vel adesse non possit aut rei (po drugih: ei) arbitrari nolit Dig.

4. klas. le pren. (iz tehtnih razlogov in z mirno vestjo) soditi, meniti, misliti, imeti za kaj, smatrati za kaj: illud verbum... „arbitror“, quo... utimur, cum ea dicimus iurati, quae comperta habemus..., sustulit atque omnia se scire dixit Ci., hoc cum ceterae gentes sic arbitrantur, tum ipsis Siculis ita persuasum est, ut... Ci., neque id sine causa arbitrari videbantur N.; z ACI: S., L. idr., quis hoc bellum ab uno imperatore confici posse arbitraretur? Ci., angustos se fines habere arbitrabantur C.; z dvojnim acc.: scelestissimum te arbitror Pl., ego P. Clodium arbitrabar perniciosum civem Ci., alteram sententiam periculosam arbitror Ci., nihil tutum arbitrari C.; v vrinjenem stavku: ut Helvetii arbitrabantur C., ut (ego) arbitror Ci., Q., quemadmodum nonnulli arbitrabantur Ci.

Opomba: Star. imp. II. arbitramino (= arbitrator) Pl.

ascultá ascúlt vt./vi.

1. poslušati, prisluhniti; prisluškovati

2. spraševati

3. jur. (martori) zasliševati, zaslišati

4. med. osluškovati

5. ubogati

auscultō -āre -āvī -ātum (najbrž iz aus- in cultāre, po predevku iz clutāre : cluēre) na svoja ušesa slišati

1. (pazljivo) poslušati; abs.: ausculta, ut scias Pl., iam scies: ausculta Ter., ab auribus dicta verba audio et ausculto Varr.; z dat.: ausculta paucis, nisi molestum est Ter.; z acc.: nimis eum ausculto lubens Ter., populum Cat.

2. occ.
a) kaj poslušati in verjeti: crimina Pl.
b) prisluškovati, oprezati, paziti, čakati; abs.: hinc auscultavi procul Afr. ap. Non., iam dudum ausculto H. čakam; v pass. brezos.: auscultetur, si (pulli) pipiant Col.; z acc.: ita me di amabunt, ut ego hunc ausculto lubens Pl., omnia ego istaec auscultavi ab ostio Pl.; z odvisnim vprašanjem: hinc auscultemus, quid agat Pl.; s finalnim stavkom: ad fores auscultato..., ne quis adventor gravior abeat quam adveniat Pl.

3. pren. poslušati koga = poslušen (pokoren) biti komu; z acc.: auditis, non auscultatis tamquam pharmacopolam Ca. ap. Gell.; z dat.: auscultato filio Pl., nisi mi auscultas atque hoc ut dico facis Pl., mihi ausculta: vide, ne tibi desis Ci.; v pass. brezos.: auscultabitur Pl. zgodilo se bo.

behorchen etwas/jemanden prisluškovati (čemu/komu); Medizin osluškovati

belauschen prisluškovati (komu, čemu), naskrivaj (koga) poslušati; figurativ prisluhniti

eavesdrop [í:vzdrɔp]

1. samostalnik
kapnica; mesto, kamor pade kapnica

2. neprehodni glagol
prisluškovati

écouter [ekute] verbe transitif poslušati; prisluškovati, vleči na ušesa; uslišati; familier ubogati

ne pas écouter ne ubogati (o otroku)
je t'écoute! mislim da! kájpada!
n'écouter que son courage, que ses instincts poslušati le svoj pogum, svoje nagone
n'écouter que d'une oreille le na pol poslušati
écouter d'où vient le vent (figuré) obračati plašč po vetru
ne vouloir écouter personne ničesar si ne dati reči
s'écouter (familier) preveč važnosti pripisovati svojim majhnim nevšečnostim, biti (pre)mehkužen
si je m'écoutais, je n'irais pas à ce rendez-vous če bi bilo po mojem, ne bi šel na ta sestanek
s'écouter parler afektirano govoriti, uživati v svojih besedah

épier [epje]

1. verbe transitif (skrivaj, natančno) opazovati, nadzirati, prisluškovati; zapaziti; prežati (quelque chose na kaj), pričakovati z upanjem ali bojaznijo

2. verbe intransitif iti v klasje

épier les allées et venues de quelqu'un pazljivo in skrivaj nadzirati početje kake osebe
épier une occasion prežati na priložnost
les blés vont épier žito bo šlo v klasje

escuchar poslušati; prisluškovati

espiar (pres: ío) vohuniti, špijonirati; prisluškovati