Franja

pripovést -i ž pripovijest (-vest-)

povést -i ž pripovijetka, pripovetka, pripovijest, pripovest, priča

pripóved -i ž pripovijest, pripovest

διήγησις, εως, ἡ pripovedovanje, razlaganje, pripovest; NT ἀνατάττομαι διήγησιν περὶ πραγμάτων opisujem reči.

ἔπος, ους, τό [Et. iz ϝέπος, kor. weqw, govoriti, lat. vox, vocare; nem. er-wähnen; gršk. še ὄψ, ἐνοπή] 1. a) beseda, izraz, (opp. ἔργον dejanje), ὡς ἔπος εἰπεῖν da se tako izrazim, kakor pravijo, takorekoč, skoraj; b) govor, pripovest, vest, novica; c) vrstica, verz, stih, dialog; pl. pesem, epska (junaška) pesem; d) reklo, fraza, λόγοι ἔπεσι κοσμηθέντες z rekli okrašeni govori; e) dana beseda, obljuba, svet, zapoved, želja; f) (božji) izrek, prorokba, prorokovanje. 2. vsebina govora, stvar, πρὸς τί τοῦτο τοὔπος ἱστορεῖς; čemu pripoveduješ to?

μῡ́θευμα, ατος, τό pripovest, basen, bajka.

οἶμος, ὁ, ἡ, ep. οἴμη ep. 1. pot, steza, tek (povesti), pripovest o junakih, (junaška) pesem. 2. proga, pram κυάνοιο.