Franja

pripis|ovati (-ujem) pripisati

1. (dodati) dazuschreiben, hinzuschreiben, hinzufügen

2. komu kaj zuschreiben; (prišteti) zuordnen, zurechnen (zu); krivdo: (jemandem die Schuld) zuschieben
pripisovati krivdo za kaj komu (jemanden) verantwortlich machen für, (jemandem (etwas)) anlasten
namene: (Absichten) unterstellen
pripisovati pomen čemu Bedeutung beimessen, Wert/Gewicht legen auf
pripisovati prevelik/premajhen pomen čemu (etwas) überbewerten/ unterbewerten

3. v govoricah: nachsagen, anlasten

4. zmožnost za kako čudno ipd. dejanje: (jemandem) (eine Tat) zutrauen

pripisováti

pripisovati čemu (veliko) važnost attacher une grande valeur à quelque chose, accorder une grande importance (ali du prix) à quelque chose, faire grand cas de quelque chose

pripisováti (-újem) imperf. glej pripisati | pripisovati

pripisováti -újem pripisivati, dopisivati

pripis(ov)áti

pripis(ov)ati komu kaj atribuir a alg a/c
to si mora sam sebi pripis(ov)ati es culpa suya; (v breme, nekaj slabega) imputar (ali achacar) a alg a/c
pripis(ov)ati čemu važnost dar (ali conceder ali atribuir) gran importancia a a/c
pripis(ov)ati krivdo komu achacar la culpa a alg

pripisováti -újem nedov., припи́сувати -сую недок.

pripisováti -sújem nedov.
1. a adăuga (în scris)
2. a atribui

accommodō (adcommodō) -āre -āvī -ātum

1. primerno uravna(va)ti, pripraviti (pripravljati): trapetum Ca.

2. kaj kam dati (dajati) ali kaj komu ali čemu nadeti, da se prilega, priravna(va)ti: ut ... ad insignia accommodanda ... tempus defuerit C.; z dat.: gladium dextrae Luc. ap. Ci., lateri ensem V., calauticam capiti Ci.; z ad: clupeum ad dorsum Pl., coronam sibi ad caput Ci.; z in: dentes in saxa forata accomodantur Vitr. se vtikajo.

3. pren.
a) prilagoditi (prilagajati) kaj čemu, umeriti (umerjati) kaj, uravna(va)ti kaj po čem: orandae litis tempus Ci. ugodno postaviti; orationem auribus auditorum Ci.; sumptūs ad mercedes Ci., ius publicum ad populi iussa Ci., ad eius testimonium vestrum ius iurandum (sodbo) Ci., testes ad crimen Ci. primerno ali poljubno privze(ma)ti, annum ad solis cursum Suet.; in omnem eventum consilia L., exordium in plures causas Ci., Corn. obrniti (obračati), porabiti (porabljati) za več primerov; rationem secundum condicionem Q.; pass.: morem accommodari prout conducat T. se prilagodi vsakokratni potrebi, se ravna po ... potrebi; accommodare alicui de habitatione Ci. ep.; refl.: ad voluntatem alicuius ... totum se fingere et accommodare Ci.
b) podeliti (podeljevati), pripisovati: diis effigiem Cu., alicui verba Q. na jezik položiti (polagati).
c) nakloniti, poklanjati komu ali čemu kaj, da(ja)ti, posvetiti (posvečevati): consilium, opem Icti., curam pratis Q. skrb imeti za ..., nonnullam operam his studiis Q., alicui manum Ap. v pomoč biti komu; se ad rem publ. et magnas res gerendas Ci., se ali animum alicui rei Suet. ukvarjati se s čim, spustiti (spuščati) se v kaj, poda(ja)ti se v kaj, se Seiano Suet. pridružiti se Sejanu, se ducem alicui Suet. da(ja)ti se komu na voljo za vodnika.
č) posoditi (posojati): tres panes Aug. — Od tod adj. pt. pf. accommodātus (adcommodātus) 3, adv. -ē

1. prilagojen čemu, primeren, pripraven, prikladen, spodoben: puppes ad magnitudinem fluctuum accommodatae C., responsum ad suam rem accommodatum Ci., oratio perpetua ad persuadendum accommodata Ci., accommodate dicere ad persuadendum Ci., dicere quam maxime ad veritatem accommodate Ci., definire ad iudicium accommodatius Ci., ad naturam accommodatissime vivere Ci.; emplastra adversus morsus accommodata Cels.; z dat.: oratio hominum sensibus ac mentibus accommodata Ci., si eam legem vobis accommodatam esse intellegerem Ci., tempora demetendis frugibus ... accommodata Ci., ut reliqua pro loci natura, pro vi tempestatum illis (navibus) essent ... accommodatiora Ci. bolje uravnano, exemplum temporibus suis accommodatissimum Ci., accommodatiores glandium generi castaneae Plin. podobnejši.

2. pren. sposoben, kos čemu: homo ad Verris flagitia ... accommodatus Ci., homines ad otium accommodati Ci., minime sum ad te consolandum accommodatus Ci. ep.; z dat.: Pollio Asinius seriis iocisque pariter accommodatus Q., servus vilissimus nec cuiquam serio ministerio accommodatus T.

accorder [akɔrde] verbe transitif spraviti v sklad, v soglasje, uskladiti, uglasiti; poravnati (spor); pokloniti, dati; privoščiti, dopustiti; uslišati (prošnjo); pripisovati

s'accorder soglašati, ujemati se, skladati se; harmonirati (avec s); sporazumeti se, zediniti se
accorder un piano, un violon uglasiti klavir, violino
accorder le verbe avec le sujet uskladiti glagol z osebkom
le verbe s'accorde avec son sujet glagol se sklada z osebkom
accorder un crédit, un délai de paiement dovoliti, odobriti kredit, odlog plačila
il lui a accordé la main de sa fille dal mu je hčer za ženo
vous accordez trop d'importance à cette affaire pripisujete preveč važnosti tej zadevi
accorder sa confiance (parlement) izreči zaupnico
accorder la grâce à un condamné pomilostiti obsojenca
accorder des dommages-intérêts prisoditi odškodnino
accorder un congé exceptionnel odobriti izreden dopust
vous m'accorderez que l'été a été exceptionnel strinjali se boste z mojim mnenjem, da smo imeli izjemno poletje
accorder sa main à quelqu'un (snubcu) reči da (ženska)
s'accorder un peu de répit dati si, privoščiti si malo oddiha

accredit [əkrédit] prehodni glagol
zaupati, pooblastiti, poveriti; pripisovati

to accredit s.o. with s.th. pripisovati komu kaj

addīcō -ere -dīxī -dictum prireči (prirekati), in to occ.

1. (o avgurju) pritrditi (pritrjevati), odobriti (odobravati), ugajati = ugoden biti, ugodna znamenja da(ja)ti (naspr. abdicere): Sen. ph., Ap., aves addicunt L., Paulo pulli (prerokovalske kokoši) auspicio (abl.) non addixerunt L., addicentibus auspiciis vocat contionem T.

2. jur. prisoditi (prisojati), prizna(va)ti, pripoznati (o pretorju, čigar dejavnost obsegajo besede do, dico, addico): Pl., Icti., mihi bona addicat praetor Verres Ci., add. alicui iudicium Varr., Macr. priznati komu pravico do tožbe, dovoliti komu, da toži, add. aliquem iudicem (de aliquā rē) Val. Max. ali aliquem arbitrum Sen. ph. pripustiti koga za sodnika, litem (alicui) add. Tab. XII. ap. Gell. odkazati sodniku pravdo, add. liberum corpus in servitutem L. ali aliquem alicui Pl., Ci. dolžnika obsoditi na dolžniško suženjstvo, dolžnika predati upniku v last (dokler ne plača dolga), tako tudi: ob creditam pecuniam addici L., addictus Hermippo et ab hoc ductus est Ci.; od tod subst. pt. pf. addictus -ī, m dolžnik suženj: Q., Gell., eos duci addictos prohibuit L. Potem sploh koga v plačilo obvez(ov)ati, obsoditi (obsojati): addictus erat tibi? Ci.; pren.: an nuda (parsimonia) cupiditati ... addicatur Ci. naj se obsodi ... v prid.

3. (na javnih dražbah najboljšemu ponudniku) pritrkniti, prepustiti (prepuščati), proda(ja)ti: pluris potuisti vendere, neque his voluisti addicere, qui contra Apronium licebantur Ci., fundus addicitur Aebutio Ci.; (o zakupu) v zakup (najem) da(ja)ti: addictis et venditis decumis Ci.; opus HS DLX milibus addicitur Ci.; (o prodaji) proda(ja)ti: neminem invenire potui, cui meas aedīs addiceret Ci., addicere bona in publicum C. zaseči in na dražbi proda(ja)ti; za navidezno kupnino (da se prikrije podaritev); domum nummo te addicere gaudet H. da za belič prodajaš = zastonj daješ; potem sploh podariti (podarjati): alicui meretricem Pl., amores suos O. predmet svoje ljubezni; pren. (v slabem pomenu) proda(ja)ti, za denar odda(ja)ti: addicebas tribuno consulatum Ci., Antonius regna addixit pecuniā Ci., fidem et religionem alteri pecuniā addicere Ci., vendita atque addicta sententia Ci.

4. pren. v last da(ja)ti, posvetiti (posvečati), prepustiti (prepuščati), add. se vda(ja)ti se: Cu., Vell., Val. Max., Petr., Iust., senatus, cui me semper addixi Ci. ki sem mu bil vedno pristaš, sententiis quibusdam quasi addicti Ci. vezani na ..., mathematicae addictus Suet., animum alicui add. Sen. rh. vdan biti komu; večinoma v slabem pomenu izpostaviti (izpostavljati), izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati), add. se hlapčevsko vda(ja)ti se: aliquem servis, morti, libidini alicuius Ci., corpus turpissimae cupiditati Ci., pueritiam suam intemperantiae Corn., Galliam perpetuae servituti C., aliquem alitibus et canibus H., addictus libertis uxoribusque Suet. suženj osvobojencev ...; pesn. z inf.: addictus iurare in verba magistri H. dolžan, obvezan.

5. pripisovati: Gell., orationes, quae Charisii nomini addicuntur Q.

Opomba: Star. imp. addīce: Pl.; sinkop. pf. addīxtī = addīxistī: Mart.

ankreiden (ankreiden lassen) kupovati na kredo; jemandem etwas pripisovati (komu kaj), šteti v zlo, očitati

anlasten pripisovati, (vorwerfen) očitati, (aufbürden) naložiti, nalagati

annēttere^* v. tr. (pres. annētto)

1. povezati, povezovati; priložiti, prilagati:
annettere un'ala a un edificio stavbi prizidati krilo
annettere una ricevuta a una lettera pismu priložiti prejemnico

2. ekst. pripisati, pripisovati:
annettere importanza a una cosa pripisovati čemu pomembnost

3. nasilno pripojiti, priključiti, anektirati

annumerō (adnumerō) -āre -āvī -ātum

1. s štetjem (komu) odda(ja)ti, od tod
a) našte(va)ti, odšte(va)ti, izplač(ev)ati: argentum illico Ter., alicui talentum sua manu Pl., sua omnia, pecuniam mulieri Ci.; abs. = plačati: grex dominum non mutavit, nisi si est annumeratum Varr.; pren.: ea (verba) adnumerare lectori Ci. tako rekoč odštevati, posamič izgovarjati, omnes imputare et velut annumerare litteras molestum Q.
b) v polnem številu vrniti: reducem pubem patriae Sil.
c) vštevaje zaračuna(va)ti: agnos duos pro una ove Varr.

2. prište(va)ti, šteti med...; z dat.: his duobus... nemo adnumerabitur tertius Ci., aliquem vivis O., aliquid neque bonis neque malis T.; s praep.: aliquem in vatibus Ci., in grege adnumerari Ci., se in exemplis adnumerare O., servos inter urbanos ann. Dig.; redko abs.: trecentos quoque eorum vicos adnumerat Plin. pove tudi, da je njihovih vasi tristo; pren. šteti kaj v kaj, pripisovati čemu kaj: imperitiam culpae Ulp. (Dig.).

anrechnen

1. vračunati, prišteti, poračunati z, einen Preis: zaračunati

2. pripisovati; zur Ehre, als Verdienst: ceniti, hoch anrechnen/zur Ehre anrechnen šteti v dobro/v čast

ascribe [əskráib] prehodni glagol (to)
pripisovati; prištevati (komu, čemu); obdolžiti (koga, kaj)

atribuí atríbui vt.

1. pripisovati, pripisati; prisojati, prisoditi

2. šteti v

atribuir [-uy-] prisoditi, pripisovati, dodeliti, naložiti, obdolžiti

atribuir fe verjeti
atribuirse lastiti si (pravico)

attacher [-še] verbe transitif na-, pri-, zvezati (à na), pritrditi, prikleniti; zapeti (zapnem); pribiti, prišiti; pripisovati (pomen), pritegniti nase; verbe intransitif prijeti se, prižgati se (à la casserole na ponev)

s'attacher navezati se; oprijeti se; biti po-, zvezan (à z); zapenjati se; vztrajati (à pri); prizadevati si
s'attacher à faire quelque chose prizadevati si, da bi kaj napravili
attacher le chien à un arbre privezati psa k drevesu
attacher ses (lacets de) chaussures zavezati si vezalke na čevljih, čevlje
attacher ses regards, ses yeux sur upreti svoje poglede, oči v, na
attacher sa veste, sa ceinture zapeti suknjič, pas
le ragoût a attaché ragu se je prijel na dno ponve
de vieilles habitudes m'attachent à ma maison stare navade me vežejo na moj dom
ce professeur s'est attaché tous les élèves vsi učenci so vzljubili tega profesorja
attacher du prix, de la valeur à quelque chose pripisovati ceno, vrednost čemu
n'y attachez pas trop d'importance ne pripisujte temu preveč važnosti
je me suis beaucoup attaché à cette ville zelo sem se navezal na to mesto
les avantages qui s'attachent à ce poste ugodnosti, ki so povezane s tem (službenim) mestom
il s'attache à la rendre heureuse prizadeva si, da bi jo osrečil