Franja

pripust moški spol (-a …) das Decken, die Deckung, der Sprung
dovoljenje za pripust die Deckerlaubnis
sposoben za pripust deckfähig

prípust m pripustitev

pripúst (-a) m ammissione; vet. il portare alla monta

pripúst m pripust, pripuštanje, podvođenje: pripust kobile k žrebcu, krave k biku

concēssiō -ōnis, f (concēdere)

I. pristop(anje), približ(ev)anje: sine ullo concessionis suae periculo Ap. —

II. pren.

1. odstop, umik: legis Tert.

2. dopustitev, dovoljenje, privolitev, privoljenje: nostra Ci. ep.; s subjektnim gen.: c. competitorum Ci. fr.; z objektnim gen.: quantas concessiones agrorum hic facere conetur Ci., nedum … latro Tacfarinas pace et concessione agrorum redimeretur T.; z ut: Varr.; occ.
a) govorna podoba privolilo, pripust: Q.
b) odpust(itev) kazni: Corn., Ci., Q.

pripúščanje s
1. puštanje, pripuštanje
2. pripuštanje, podvođenje, pripust

Deckerlaubnis, das, dovoljenje za parjenje/ pripust

deckfähig Rüde: sposoben za parjenje/pripust; Technik kriten

pripúščanje (-a) n glej pripust

εἴσ-οδος, ἡ 1. vhod, dohod, pristop, vstop. 2. τῆς δίκης pripust, početek tožbe. 3. vplačevanje; pl. dohodki.