Franja

prikaz¹ moški spol (-a …) die Darstellung ( geografijakartografski Kartendarstellung, pravo nasprotni Gegendarstellung, terena Geländedarstellung, tehnika razstavljen Explosionsdarstellung, reliefni Reliefdarstellung, rentgenski s kontrastom medicina Röntgenkontrastdarstellung, zgodovinski Geschichtsdarstellung); (pripovedovanje) die Schilderung; (demonstracija) die Demonstration, die Sichtbarmachung; (ponazoritev) die Nachbildung; fizika zakonov: der Nachweis

prikaz² moški spol (-a …) tehnika na zaslonu ipd.: die Anzeige, Digitalanzeige, Leuchtanzeige, Sichtanzeige (posamezni Individualanzeige, količine polnjenja Füllmengenanzeige, poteka Ablaufanzeige)
naprava za prikaz podatkov das Datensichtgerät

príkaz m
1. prikaz: prikaz nove knjige
2. poročilo: šef je dao kratak prikaz o stanju u ustanovi

prikáz (pregled) review, survey; (poročilo) relation, account; narrative

prikáz presentación f ; exposición f ; descripción f

grafični prikaz representación f gráfica, diagrama m

prikàz (re)présentation ženski spol , exposition ženski spol , exposé moški spol , description ženski spol

grafični prikaz représentation graphique, graphique moški spol

prikàz (-áza) m

1. presentazione, dimostrazione:
prikaz delovanja aparata dimostrazione del funzionamento dell'apparecchio, di come funziona l'apparecchio

2. rassegna; schema, profilo:
vodič s prikazom mestnih znamenitosti guida con una rassegna dei monumenti cittadini
tabelarični prikaz schema, tavola sinottica

prikàz -áza m prikaz: prikaz revije

prikàz -áza m., по́каз -у ч.

prikàz -áza m
1. prezentare
2. reprezentare; raprezentaţie

приказ m povelje, nalog; (hist.) uprava, vodstvo;
по приказу po nalogu;
п. об аресте zaporno povelje;
отдать п. ukazati

Ansicht, die, (-, -en)

1. pogled (na) (tudi Technik), (Bild) prikaz, Technik naris

2. (Anschauung) mnenje (o), pogled (na), (geistige Anschauung) nazor; meiner Ansicht nach po mojem mnenju

3. ogled, vpogled; zur Ansicht schicken poslati na ogled

Anzeige, die, (-, -n)

1. (Inserat) oglas, objava

2. (Mitteilung) obvestilo, naznanilo, sporočilo

3. bei Behörden: prijava, eines Täters: ovadba

4. Technik prikaz, indikacija; signal, signalizacija

appārentia -ae, f (appārēre) prikaz: Tert.

Auseinandersetzung, die, (-, -en)

1. (Erklärung) razlaga, prikaz

2. (Meinungsaustausch) diskusija, pogovor; (Streit) spoprijem, spor, bewaffnet: spopad

3. Recht eines Vermögens: razdružitev, delitev

cōnspectus -ūs, m (cōnspicere)

I. act.

1. gledanje, pogled na kaj, zagledanje, videz, obzorje; abs. s subjektnim ali objektnim gen.: Pl., Lucr., Col., Suet. idr., ne qui conspectus fieret Ci. ep. da ne vzbudim pozornosti, conspectum perferre C., conspectum fugere O., c. oculorum Varr., Cu., conspectum alicuius fugere Ci., C. ali vitare Q., c. tanti viri (objektni gen.) Val. Max., quoad longissime oculi conspectum ferebant L. do koder se je dalo najdalje videti, do koder so nesle oči, conspectum oculorum adimere L., Cu. zakrivati razgled, nebula adimit conspectum terrae L. zakriva pogled na zemljo, densus nimbus conspectum regis contioni aufert L., c. est in Capitolium L. vidi se na Kapitolij; pogosto (v zvezi s praep.) met. = oči, navzočnost, bližina: abducere aliquem e conspectu Pl. izpred oči, amittere aliquem e conspectu suo Ter. izgubiti izpred oči, a conspectu alicuius recedere N. umakniti se komu izpred oči, ex conspectu abire C., S., Val. Max. iti izpred oči, removere ex conspectu C. spraviti izpred oči, flamma copias a conspectu texit Romanorum Hirt. je zakril očem Rimljanov, ire ad conspectum alicuius V., exercitum in conspectum hostium adducere C. pripeljati sovražnikom pred oči, venire in conspectum Ci. idr. javno se pokazati, priti na spregled, priti blizu, in conspectum alicuius venire Ci. idr. komu pred oči priti ali stopiti, cadere in conspectum Ci. v oči biti = viden biti, dare sese in conspectum Enn. ap. Ci. ali dare se (dari Ter.) in conspectum alicui Ci. pokazati se (komu), insequens dies hostem in conspectum dedit L. ali (Dareus) universas vires in conspectum dedit Cu. je postavil na ogled, dare regiam sellam in conspectum vulgi Cu. javno izpostaviti, liberos in conspectum proferre C. pred oči, ponere beneficium extra conspectum suum Sen. ph., esse in conspectu civium Ci. biti pred očmi sodržavljanov, esse in conspectu N. viden biti, ut primum rex in conspectu fuit Cu. brž ko jim je kralj pred očmi stal, brž ko so kralja zagledali, ponere poculum in conspectu L. pred oči, consistere in medio conspectu V. v krogu gledalcev, in conspectu uxoris, populi Ci. ali in conspectu patris C. pred očmi, vpričo, navem in conspectu nullam V. nobene ladje ni na obzorju; pren.: velut e conspectu tolleretur libertas T., bellum aliud erat in conspectu L. je bila na dogledu, nadejati se je bilo druge vojne; pren. celeriter e conspectu terrae ablati sunt L. izginili so z obzorja zemlje, in conspectu oppidi Varr. ali fundi villaeque Ci. ali locorum L., hae (urbes), quae procul erant a conspectu imperii Ci. ki so bile daleč izven obzorja države, in conspectu deorum penatium Ci., in conspectu legum libertatisque mori Ci. vpričo zakonov in …

2. pren. duhovni pogled, opazovanje, motrenje: Q., conspectus et cognitio naturae Ci., haec ne in conspectu quidem relinquuntur Ci. ne prihaja nikakor v poštev, explicatis ordinibus temporum uno in conspectu omnia videre Ci. vse na en pogled pregledati, aliquid ponere paene in conspectu animi Ci. jasno pred duševne oči postaviti; konkr. = pregled v kakem spisu: Gell. —

II. pass.

1. pojav, prikaz: conspectu suo proelium restituit L. s tem da se je prikazal = ko se je pokazal, primo statim conspectu omnia, quam disparia essent, ostendit L. brž ko se je prvič javno pokazal, elephantorum aciem conspectu ipso debellaturum L.

2. met. pogled na koga ali kaj: scio eis meum conspectum invisum fore hodie Ter., animi partes, quarum est conspectus illustrior Ci., vester conspectus … recreat mentem meam Ci., frequens c. vester Ci. mnogoštevilni zbor pred mojimi očmi, c. vester venerabilis Cu.

crīmen -inis, n

1. (ob)dolžitev, (ob)tožba, okrivitev, kleveta, opravljanje: magnum, falsum, verum Ci., navale (zastran mornarjev) Ci., atrox, caecum L., Catilina … littera mittit: se falsis criminibus circumventum … fortunae cedere S., cr. defendere, propulsare, purgare Ci., cr. inferre Ci. = in crimen vocare Ci. ali adducere Plin. (ob)dolžiti, (ob)tožiti, in crimen venire Ter. ali in crimen vocari N. ali esse in crimine Ci. obdolžen (obtožen) biti, cr. afferre ali sibi facere Ci. nakopa(va)ti si obtožbo, ubi est crimen? Ci. podlaga obtožbi, quae te mihi crimina mutant? Pr. klevete, Agrippina molitur crimina et accusatorem T., in crimina attrahi T. vpleten biti v obtožbe; s subjektnim gen.: cum criminibus adversariorum in invidiam venisset N., absens invidiae crimine accusatur N. na okrivljenje zavistnežev, Persei crimina L.; nam. tega gen. s svojilnimi zaimki: meum crimen avaritiae te nimiae coarguit Ci., audi mea crimina O.; z objektnim gen.: cr. regis L., cr. ambitūs Ci. obdolžitev prežanja na (častno) službo, maiestatis Ci., Suet. obdolžitev zaradi žalitve veličanstva, proditionis N., quid mihi non cessas fingere crimen Pr. dolžiti me po krivem lenobe; nam. gen.
a) skloni s praep.: reliquum est crimen de (zastran) veneno Ci., crimina in patres L. naperjene proti … , sermones pleni criminum in patres L., omnia criminum inter ipsos plena L. polno medsebojnih obtožb.
b) kak pron. ali adj.: qui crimine eo damnaretur Ci. zaradi tega, zato, hoc meum crimen est Ci. proti meni naperjena obtožba, suis eum certis propriisque criminibus accusabo Ci. iz gotovih razlogov, ki se tičejo njega, crimine Pario est accusatus N. na obtožbo zastran Para; occ. točka (ob)tožbe: duo crimina vel maxima minuerentur Ci., sunt autem duo crimina, auri et veneni Ci.

2. pren. očitanje, očitek, sponašanje: non erat in hoc neque crimen ullum neque reprehensio Ci., cr. libidinis atque cupiditatis Ci., quod est istud crimen senectutis? (starost, dat.) Ci., ne hoc sit crimen in Verrem, fecerunt alii Ci., esse crimini alicui Ci. biti komu v očitek, crimini dare aliquid (alicui) Ci., N. očitati kaj (komu), cr. arrogantiae C., ubi vigent crimina H. kjer cveto očitki, crimen amor vestrum V. ki je vama (tebi in materi) očitek, cr. merere T. očitek nakopati si; occ. pretveza: sere crimina belli V. prepiri, ki povzročajo vojno.

3. met. (pesn.) predmet ali povod očitanja (očitanju), obtožbe (obtožbi), sramotenja (sramotenju): perpetuae crimen posteritati eris O. potomci te bodo neprestano grdili, iacui crimen onusque toro O.; occ.
a) (pesn.) prikaz(ovanje) ali opis(ovanje) pregrešnih dogodkov, prikazana (opisana) pregreha, prikazan (opisan) zločin: pictae, caelestia crimina, vestes O. = z vezenimi ljubezenskimi prizori iz življenja bogov, impressā signat sua crimina gemmā O. zločinsko pismo, tum paries nullo crimine pictus erat Pr. z nobenim pregrešnim predmetom.
b) dejanje, ki daje povod očitanju, krivda, hudodelstvo, zločin, greh, pregreha: cr. meum L., qui nos poenā, non crimine liberant L., se causam clamat crimenque caputque malorum V., accipe nunc Danaûm insidias et crimine ab uno disce omnes V., silentium vitas et crimina discit V. (o sodniku mrtvih), non licuit thalami expertem sine crimine vitam degere V. brez krivde, nedolžno, hoc si crimen erit, crimen amoris erit Pr., tam formosa tuum mortua crimen erit Pr., at pereant Baiae crimen amoris aquae Pr. ki so zakrivile nezvestobo, crimen prodere vultu O., concepta crimina O. pregrešno spočet otrok, criminis reus Cu., ipsi tempus fore, quo crimina et innoxios discerneret T., crimen ultro fateri Suet.; poseb. prešuštvo, ljubimkanje: Iuppiter aut falsus est aut crimine verus O., Fabium de crimine laeto procreat Sil.; (o neživem subj.): brassicae crimina Plin. popačenosti, hibe.

Darstellung, die, (-, -en)

1. prikazovanje, auf Apparaturen, von Daten: prikaz, predstavitev; (Aussage) izjava; (Beschreibung) opis; Philosophie upodobitev

2. (Bild) upodobitev, podoba

3. einer Rolle usw.: interpretacija, podajanje

4. Mathematik, Physik ponazoritev, ponazarjanje, ponazorilo

5. Chemie von Elementen: pridobivanje, von Gasen: razvijanje; Technik proizvodnja, pridobivanje

6. Jesu im Tempel: darovanje

demonstráţie -i f

1. prikaz

2. dokaz

3. demonstracija, izgred

dēmōnstrātiō -ōnis, f (dēmōnstrāre)

1. kazanje, pokaz(ovanje), prikaz(ovanje): finium Ci., ii, … quos illi mystragogos vocant, conversam iam habent demonstrationem suam Ci.

2. pren.
a) izpričanje, dokaz(ovanje), razlaga(nje): Plin., huius generis demonstratio est et doctrina ipsa volgaris Ci.
b) ret. α) (= ἐπίδειξις) sijajna (hvalilna ali grajalna) zvrst govora: Q., deliberatio et demonstratio genera sunt causarum Ci. β) jasna predstavitev kake stvari: Corn. (IV, 55).
c) jur. α) besedni pomen: Icti. β) natančna določitev kake stvari: loci, fundi, mensurae agri Icti. γ) jasno (p)opisovanje kake osebe ali stvari (naspr.: golo imenovanje): Icti.; tudi del formule (obrazca), opisujoče stvar: Gell.
č) gram. označevanje česa: d. multitudinis Gell.