Franja

prijet|en [é] (-na, -no)

1. angenehm

2. občutek: wohlig, angenehm; novica: angenehm, erfreulich; človek, znanci: nett, freundlich; glas, melodija: hübsch; dopust, bivanje, sprehod: erholsam; knjiga, pojava, prizor: ansprechend; vedenje, vzorec: gefällig

3. prostor, oprema: behaglich, gemütlich, wohnlich; atmosfera figurativno : vertraut
|
prijeten okus der Wohlgeschmack
biti prijeten za uho/oko sich hören/sehen lassen
želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
prijetne počitnice! Gute Erholung!
prijetne plati življenja, službe ipd.: Annehmlichkeiten množina

prijéten agreeable; pleasant; (glas) pleasing; (vonj) sweet

z njim ni prijétno imeti opravka it is not pleasant to deal with him, pogovorno he's not a nice chap to have dealings with

prijéten agréable, plaisant, charmant ; (krajevno) amène ; (udoben) confortable, commode

združiti prijetno s koristnim joindre l'utile à l'agréable

prijéten (-tna -o) adj.

1. piacevole, piacente, buono:
prijeten hlad un fresco piacevole
biti v prijetni družbi essere in buona, bella compagnia
(na pogled) prijetna ženska una donna piacente

2. amabile, accogliente, ameno, delizioso:
prijetna soba una stanza accogliente
prijeten okus sapore delizioso, gradevole

3. dolce, gradevole, grato:
prijetna glasba una musica gradevole
prijeten vonj un profumo gradevole

4. geniale, simpatico, socievole, divertente:
prijeten moški un uomo geniale, simpatico, socievole
prijetno presenečenje improvvisata, una piacevole sorpresa

prijéten -tna -o prijatan: -a družba, vožnja; -e počitnice

prijéten agradable; grato ; (udoben) confortable ; (vreme) apacible ; (pogovor, čtivo) ameno

združiti prijetno s koristnim unir lo útil con lo agradable

prijéten prid., приє́мний прикм.

prijéten -tna -o prid. plăcut, agreabil, simpatic

akril samostalnik
1. (slikarska tehnika) ▸ akrilUkvarjam se s slikarstvom in to največ v akvarelni tehniki, pa tudi z akrilom in oljem. ▸ Festészettel foglalkozom, elsősorban akvarell technikával, de akrilt és olajfestéket is alkalmazok.

2. (material) ▸ akrilNajpogostejši material za kadi je sanitarni akril, ki je zelo prijeten na otip. ▸ A kádak leggyakoribb alapanyaga a nagyon kellemes tapintású szaniter akril.

3. tudi v pridevniški rabi (barva) ▸ akril
Za pleskanje 205 kvadratnih metrov zidu so porabili tri velike posode akril barve. ▸ 205 négyzetméter falra három nagy vödör akrilfestéket használtak fel.

blagodejen pridevnik
1. (koristen ali prijeten) ▸ jótékony, kedvezőPsihološki blagodejni vplivi vadbe se zmanjšajo, če vadbo spremljajo pritisk, stres in pretirana tekmovalnost. ▸ A testmozgás kedvező pszichológiai hatásai csökkennek, ha azt presszionálás, stressz és túlzott rivalizálás kíséri.

2. (o izboljšanju stanja) ▸ jótékony, kedvező
Znižanje obrestne mere je imelo blagodejni učinek na delniške trge, pa čeprav za kratek čas. ▸ A kamatcsökkentés, ha rövid időre is, de kedvezően hatott a részvénypiacokra.

člôvek man, pl men; human being; fellow, individual, person

člôvek (božji)! (vzklik nestrpnosti) man (alive)!
čuden člôvek a queer (ali an odd) fellow
nepomemben člôvek nonentity
odrasel člôvek grown-up person, adult
noben člôvek nobody, not a soul
navaden, poprečen člôvek the man in the street, the average person
vsak člôvek everybody, everyone
poslovni člôvek man of business
on je prijeten člôvek he is a pleasant fellow
on je najboljši člôvek na svetu he is the best man alive; there is no better man alive (than he)
člôvek za vsak posel, za vse jack-of-all-trades, pl jacks-of-all-trades
člôvek u podoben man-like; anthropoid
kakšen člôvek pa je on? what kind of person is he?, what sort of fellow is he?
on je tudi samó člôvek he is only human
Vi ste člôvek, ki ga hočem, potrebujem you are the man I want
kaj naj si člôvek misli o njem? what should one think of him?
kaj drugega bi člôvek mogel reči v tem primeru? what else could a man say in this case?
člôvek obrača, bog pa obrne man proposes, God disposes
člôvek na slabem glasu a bad egg (ali hat, lot)

družábnik trg socio m ; compañero m

prijeten družabnik hombre m ameno
tihi družabnik (trg) socio pasivo (ali tácito ali comanditario), comanditario m
biti tihi družabnik comanditar

dúh esprit moški spol , génie moški spol , intellect moški spol ; (prikazen) fantôme moški spol , revenant moški spol , spectre moški spol ; (vonj) odeur ženski spol

sv. Duh (religija) le Saint-Esprit (ali l'Esprit-Saint)
prisotnost duha présence ženski spol d'esprit
duh časa esprit du temps (ali de l'époque, du siècle)
klicati duhove évoquer les esprits
ni duha ne sluha o njem il a disparu sans laisser de traces
to ima duh po česnu (po zažganem, prismojenem) ça sent l'ail (le brûlé)
duh po potu odeur ženski spol
de sueur
prijeten duh odeur ženski spol agréable, senteur ženski spol, parfum moški spol
duh po trohnobi odeur ženski spol de pourri (ali de renfermé, de moisi)
imeti duh iz ust sentir de la bouche, avoir mauvaise haleine, familiarno repousser du goulot
to vino ima duh (diši) po sodu ce vin sent le tonneau
ustvarjalni duh génie moški spol, esprit moški spol créateur

dúh (-a) m odore:
prijeten, zoprn duh buon odore; cattivo odore, odore sgradevole, puzza
iz kuhinje so se širili vabljivi duhovi dalla cucina venivano (deliziosi) odorini
mleko ima duh il latte sa di acido
izginiti brez duha in sluha sparire senza lasciar traccia di sé

glas samostalnik
1. (pri živih bitjih) ▸ hangOb golu Rudija tako vpijem, da ostanem brez glasu. ▸ Rudi góljánál akkorát üvöltök, hogy elmegy a hangom.Znam povzdigniti glas, predvsem tedaj, ko moram znova in znova ponavljati že izrečeno. ▸ Fel tudom emelni a hangomat, különösen akkor, amikor újra és újra meg kell ismételnem, amit már elmondtam.
2. (o volitvah) ▸ szavazat, voksV prvem krogu je dobil skoraj 20 odstotkov glasov volivcev. ▸ Az első körben a szavazatok közel 20 százalékát szerezte meg.Lahko glasovi iz tujine še spremenijo volilni izid? ▸ A külföldön leadott szavazatok még befolyásolhatják a választási eredményt?Za opustitev sojenja je potrebna le navadna večina glasov. ▸ A tárgyalás megszüntetéséhez egyszerű többségre van szükség.
3. (predstavnik mnenja ali skupine) ▸ hang, szóSlišim vse več glasov o nepravilnostih pri popisu prebivalstva, zato ne vem, koliko bo sploh verodostojen. ▸ Egyre több hangot hallok a népszámlálás szabálytalanságairól, ezért nem tudom, mennyire lesz hiteles.
So stranka ljudi, ki si prizadevajo za javni in narodni interes, prek stranke naj bi se slišal glas vsakega posameznika. ▸ Olyan emberek pártja, akik elkötelezettek a köz- és nemzeti érdekek mellett, és a párton keresztül minden egyes ember hangját hallatnák.
O zmagovalcih odločajo tako glasovi strokovnjakov s področja turizma kot glasovi javnosti. ▸ A győztesekről a turisztikai szakemberek és a közönség szavazatai döntenek.

4. (o osebnih občutkih) ▸ hangPozabi na to, kaj si bodo, če boš prisluhnil drobnim glasovom v glavi, mislili drugi. ▸ Felejtsd el, hogy mások mit fognak gondolni, ha a fejedben lévő hangokra hallgatsz.
Povezane iztočnice: notranji glas

5. (o glasbilih) ▸ hangIz zvonika se je po vaških ulicah živahno, a slovesno razlegal glas zvonov, umetnost domačih pritrkovalcev. ▸ A harangtoronyból a harangok hangja, a helyi harangozók művészete élénken, de ünnepélyesen zengett végig a falu utcáin.Vso svojo pozornost in ves svoj čas posveča kitari in iz strun izvablja glasove, kakršnih zlepa ne slišite. ▸ Minden idejét és figyelmét a gitárnak szenteli, és olyan hangokat csalogat elő belőle, amelyeket jószerivel nem lehet hallani.

6. (nedoločen zvok) ▸ hang
Nejasno je slišal glasove, ki so prihajali z desne strani hodnika. ▸ Homályosan hangokat hallott a folyosó jobb oldaláról.
Ko so se vrata odprla, je slišal glasove z ulice, potem pa hitre korake, dokler niso v teku izginili. ▸ Amikor az ajtó kinyílt, hangokat hallott az utcáról, majd gyors, távozó futólépteket.

7. v jezikoslovju (akustična enota) ▸ hang
V črkopisju se je zavzemal za eno črko za en glas. ▸ A helyesírásban az egy betű egy hang elvét támogatta.
Razvojno brbljanje je naraven pojav v razvoju izreke glasov do četrtega leta. ▸ A fejlődési gügyögés természetes jelenség a hangok fejlődésében négyéves korig.

8. (pri petju) ▸ hang

oddájati émettre, diffuser, répandre; dégager; louer

oddajati toploto, žarke émettre de la chaleur, des rayons
oddajati na kratkih valovih émettre sur ondes courtes
rože, ki oddajajo prijeten vonj des fleurs qui dégagent un parfum agréable
oddajati sobe louer des chambres

okus moški spol (-a …)

1. čut: der Geschmack, der Geschmackssinn, das Geschmacksempfinden; figurativno der Geschmack; -geschmack (dobe Zeitgeschmack, občinstva Publikumsgeschmack, povprečni Allerweltsgeschmack, Dutzendgeschmack)
slab okus die Geschmacksverirrung
imeti dober okus einen guten Geschmack haben, za hrano: einen feinen Gaumen haben
biti brez okusa geschmacklos sein, keinen Geschmack haben
sprememba okusa der Geschmackswandel
stvar okusa die Geschmackssache, die Geschmacksfrage, die Ansichtssache
v nasprotju z dobrim okusom geschmackswidrig

2. ki ga okusimo: der Geschmack, die Geschmacksrichtung; -geschmack (po dimu Rauchgeschmack, po kakavu Kakaogeschmack, po kumini Kümmelgeschmack, po malinah Himbeergeschmack, po sodu [Faßgeschmack] Fassgeschmack, po zemlji Erdgeschmack, ki ostane v ustih Nachgeschmack, po plesni Schimmelgeschmack, prijeten Wohlgeschmack, sadni Fruchtgeschmack)
imeti dober okus gut schmecken, nicht schlecht schmecken
imeti nedoločljiv okus undefinierbar schmecken, schmecken wie Stroh
imeti okus po prismojenem angebrannt schmecken
imeti slab okus übel schmecken
priti na okus auf den Geschmack kommen, Geschmack an (etwas) gewinnen
brez okusa geschmacklos
biti brez okusa nach nichts schmecken
nevtralnega okusa geschmacksneutral
organ/čutilo okusa das Geschmacksorgan
okusi množina Geschmacksrichtungen množina
prevladovati nad drugimi okusi durchschmecken

okús taste; flavour; savour

po mojem okúsu to my taste
prijeten okús a pleasing taste
slasten okús relish, flavour
brez okúsa tasteless, insipid, flat, unsavoury, figurativno without taste
človek dobrega okúsa a man of taste
to je stvar okúsa it is a matter of taste
vsak po svojem okúsu everyone to his fancy
okúsi so različni there is no accounting for tastes, tastes differ
imeti okús po to taste of
imeti sladek okús to taste sweet
to vino ima okús po sodu this wine tastes of the cask (ali has a tang of the cask)
pustiti slab okús v ustih (tudi figurativno) to leave a bad taste in the mouth
ta film kvari okús občinstva that film corrupts public taste

počítek (-tka) m riposo; quiete, requie; relax:
prijeten počitek! buon riposo!
potrebovati počitek aver bisogno di riposo
nedeljski, popoldanski počitek il riposo domenicale, pomeridiano
skrbi mu ne dajo počitka le preoccupazioni non gli danno requie
dom počitka casa di riposo (per anziani)
evf. položiti koga k počitku seppellire qcn.
evf. kraj počitka cimitero

prihájati (-am) imperf. ➞ priti

1. venire, arrivare, giungere, essere in arrivo:
tiho prihajati venire, arrivare silenziosamente, quatto quatto
hitro prihajati arrivare in fretta, sopraggiungere
prihajati na obisk venire in visita
vlak prihaja na drugi tir il treno è in arrivo sul secondo binario
prihajati z letalom, z avtom, peš venire in aereo, in macchina, a piedi

2. (širiti se) venire, penetrare, diffondersi:
iz kuhinje prihaja prijeten vonj dalla cucina viene un odorino

3. arrivare, avvenire, seguire, verificarsi:
jesen prihaja arriva l'autunno
zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč per l'imprudenza avvengono incidenti
v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti si verificano tensioni nei rapporti internazionali

4. giungere:
znanost prihaja do novih odkritij la scienza giunge a nuove scoperte
prihajam do prepričanja, da je vse zaman sto giungendo alla conclusione che tutto sia vano

5. venir fuori; venir a dire, a raccontare:
ne prihajaj mi več s to stvarjo non venir fuori con questa storia

6. obl.
prihajati iz mode uscire di moda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. prihajati v formo venire in forma
prihajati do izraza risultare evidente
prihajati k pameti cominciare a ragionare
prihajati k sebi tornare in se
prihajati v poštev andar preso in considerazione
prihaja njegova zadnja ura sta per morire, sta per andare nel numero dei più, è venuta la sua ultima ora
prihajati stvarem do dna conoscere le cose a fondo
prihajati do sape riprendere il fiato
prihajam do tega, da comincio a credere che
prihajati iz srca venire, sgorgare dal cuore
prihajati na čisto, na jasno glede česa riconoscere, chiarire qcs.
reka tu prihaja spet na dan qui il fiume riemerge in superficie
prihajati na dan z besedo sfogarsi, dire quello che si pensa
prihajati na svet venire al mondo, alla luce
prihajati v konflikt s kom venire a conflitto con, scontrarsi con qcn.
prihajati v leta invecchiare
prihajati v ospredje divenire attuale, crescere d'importanza; venire, passare in primo piano
odtod prihaja ime kraja da qui deriva il nome del luogo