Franja

Zadetki iskanja

  • prijet|en [é] (-na, -no)

    1. angenehm

    2. občutek: wohlig, angenehm; novica: angenehm, erfreulich; človek, znanci: nett, freundlich; glas, melodija: hübsch; dopust, bivanje, sprehod: erholsam; knjiga, pojava, prizor: ansprechend; vedenje, vzorec: gefällig

    3. prostor, oprema: behaglich, gemütlich, wohnlich; atmosfera figurativno : vertraut
    |
    prijeten okus der Wohlgeschmack
    biti prijeten za uho/oko sich hören/sehen lassen
    želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
    prijetne počitnice! Gute Erholung!
    prijetne plati življenja, službe ipd.: Annehmlichkeiten množina
  • prijéten agreeable; pleasant; (glas) pleasing; (vonj) sweet

    z njim ni prijétno imeti opravka it is not pleasant to deal with him, pogovorno he's not a nice chap to have dealings with
  • prijéten agréable, plaisant, charmant ; (krajevno) amène ; (udoben) confortable, commode

    združiti prijetno s koristnim joindre l'utile à l'agréable
  • prijéten (-tna -o) adj.

    1. piacevole, piacente, buono:
    prijeten hlad un fresco piacevole
    biti v prijetni družbi essere in buona, bella compagnia
    (na pogled) prijetna ženska una donna piacente

    2. amabile, accogliente, ameno, delizioso:
    prijetna soba una stanza accogliente
    prijeten okus sapore delizioso, gradevole

    3. dolce, gradevole, grato:
    prijetna glasba una musica gradevole
    prijeten vonj un profumo gradevole

    4. geniale, simpatico, socievole, divertente:
    prijeten moški un uomo geniale, simpatico, socievole
    prijetno presenečenje improvvisata, una piacevole sorpresa
  • prijéten -tna -o prijatan: -a družba, vožnja; -e počitnice
  • prijéten agradable; grato ; (udoben) confortable ; (vreme) apacible ; (pogovor, čtivo) ameno

    združiti prijetno s koristnim unir lo útil con lo agradable
  • prijéten prid., приє́мний прикм.
  • prijéten -tna -o prid. plăcut, agreabil, simpatic
  • acceptable [əkséptəbl] pridevnik (acceptably prislov)
    sprejemljiv, zadovoljiv, dobrodošel, zaželen, prijeten
  • accētto agg. prijeten, všečen, dobrodošel:
    persona bene accetta dobrodošla oseba
  • accogliēnte agg. udoben, prijeten:
    una stanza accogliente prijetna soba
  • accueillant, e [akœjɑ̃, t] adjectif gostoljuben, prijazen, ljubezniv, prijeten

    hôte masculin accueillant prijazen gostitelj
    auberge féminin accueillante prijetna gostilna
    famille féminin accueillante prijazna, gostoljubna družina
  • acepto prijeten, dobrodošel
  • agraciado mil, ljubek, prijeten, všečen; srečen

    salir agraciado zadeti (srečko)
  • agradable prijeten, prikupen; dobrodušen, prisrčen, neprisiljen, prijazen

    agradable al gusto okusen, slasten
  • agreábil -ă (-i, -e) adj. prijeten
  • agréable [agreabl] adjectif prijeten, ljubezniv, privlačen, simpatičen, zapeljiv; dobrodošel (novica), všečen (zunanjost)

    il me serait agréable de vous rencontrer bilo bi mi drago, da se sestanem z vami
    ce sont des gens agréables to so prijetni, simpatični ljudje
    pour vous être agréable da vam izkažem uslugo
    si cela vous est agréable če vam je prav (všeč)
    joindre l'utile à l'agréable združiti koristno s prijetnim
  • agreeable [əgríəbl] pridevnik (agreeably prislov) (to)
    sprejemljiv; prijeten, ustrezen, primeren, skladen; naklonjen

    I am agreeable to it s tem se strinjam
    domačno I am agreeable meni je prav
  • amabile agg.

    1. ljubezniv, prijeten

    2. nekoliko sladek, sladkast (vino)
  • amābilis -e, adv. amābiliter (amāre)

    1. ljubezni vreden, ljubezniv (naspr. invisus, odibilis): ut ameris, amabilis esto O.; z dat.: amabilior (dražja) mihi Velia fuit, quod te ab ea sensi amari Ci. ep., adulescens amabilis turbae Sen. ph., erat cunctis hominibus amabilis Vop. obče priljubljen; o stvareh ljubezniv = všeč(en), prijeten, ljubek, mil: mores Ci., carmen, frigus H., insania H. ljubka zmama, sententia Sen. rh., amabilissimum nodum amicitiae tollere Ci., nec sine te (Venere) fit laetum neque amabile quidquam Lucr., libertas... lusit amabiliter H. nedolžno nagajivo.

    2. zmožen vzbuditi ljubezen: nihil est amabilius... quam morum similitudo Ci. nič ne vzbudi ljubezni prej kakor...

    3. adv. ljubeznivo = zaljubljeno, ljubezni polno: amabiliter in aliquem cogitare Antonius in Ci. ep., vultum suum super cervicem alicuius ponere Petr., spectet amabilius iuvenem O.
Število zadetkov: 326