Franja

Zadetki iskanja

  • prijem|ati1 [é] (-am/-ljem) prijeti

    1. z rokami: greifen, fassen, anfassen

    2. (učinkovati) greifen; pri zaviranju: eine hohe Bremswirkung haben
    medicina terapija prijemlje (der Kranke) spricht auf die Behandlung an

    3. prilegati se, mokra obleka ipd.: sich anlegen, anliegen

    4. ribe za trnek: anbeißen

    5.
    figurativno (trdo) prijemti koga (jemanden) hart anfassen, (jemandem) ins Gewissen reden
  • prijem|ati2 (-a/-lje) kaj koga: überkommen
  • prijémati ➞ prijeti
  • prijémati (o ribi) mordre (à l'hameçon)

    trdo koga prijemati traiter quelqu'un durement, se montrer dur avec quelqu'un, rudoyer, brusquer quelqu'un
    prijemati se se cramponner, se raccrocher à, tenir à, adhérer à, rester attaché à
    testo se prijemlje žlice la pâte attache à la cuiller
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • prijémati -am i -mljem
    1. hvatati: prijemati kaj z roko
    hvatati što rukom: prijemati s kleščami, z rokavicami; riba prijema
    2. ščepati: prijemati koga za roko
    3. mašati se: prijemati za orožje
    mašati se za oružje
    4. laćati se, prihvaćati se, prihvatati se: prijemati za delo
    5. zahvaćati, zahvatati, hvatati jedan u drugi zub: zobje na kolesu dobro prijemajo; spanec me prijemlje
    hvata me san
    6. hvatati korijena, korena, primati se: sadike se prijemajo; cepi se prijemajo; rja se prijema železa
    rđa se hvata gvožđa
    7. oštro postupati prema komu: ostro prijemati koga
  • prijémati glej prijeti (o ribi) picar
  • prijémati -am nedov., схо́плювати -люю недок., хапа́ти -па́ю недок.
  • prijémati -am nedov. a prinde, a apuca
  • prijem|ati se1 [é] (-am/-ljem) prijeti se z rokami: greifen, (sich) fassen
    prijemati se za glavo sich an den Kopf greifen
  • prijem|ati se2 [é] (-a se) prijeti se

    1. agronomija in vrtnarstvo rastlina: Wurzeln schlagen

    2. pri kuhanju, pečenju ipd.: sich festsetzen, anbacken

    3. zemlja, blato: [haftenbleiben] haften bleiben (an)
  • prijémati se |česa| -am se nedov., пристава́ти -таю́ недок.
  • anbeißen* ugrizniti v; načeti (kaj); figurativ ein Fisch: prijeti, prijemati (za vabo); zum Anbeißen (schön) mikaven, vabljiv
  • anfassen

    1. prijeti; prijemati; sich (weich) anfassen biti (mehek) na otip

    2. mit anfassen (helfen) poprijeti, pomagati

    3. (in Angriff nehmen) etwas lotiti se česa, lotevati se česa; figurativ jemanden (hart, grob, [rauh] rau) anfassen prijeti (koga) (trdo, ostro)
  • angreifen*

    1. napasti, napadati

    2. Gesundheit, Metalle, Vorrate, Gelder: načenjati, načeti, Technik Metalle: nažirati, korodirati; die Gesundheit, das Herz: ogrožati, ogroziti, die Augen (reizen) dražiti; angegriffen werden korodirati, biti ogrožen

    3. (anfassen) prijemati, prijeti, sich ([rauh] rau) angreifen biti (hrapav) na otip; mit angreifen poprijeti (za delo), pomagati

    4. (etwas in Angriff nehmen) lotiti se česa

    5. (Wirken) Kraft: delovati, učinkovati, in einem Punkt, an der Grundfläche: prijemati kaum/nicht angegriffen werden biti obstojen; rasch angegriffen werden biti neobstojen
  • beißen ([biß] biss, hat gebissen)

    1. gristi, ugrizniti

    2. Schlange, Insekten: pičiti, pikati

    3. Rauch in den Augen, Essen auf der Zunge: peči

    4. Fische: prijemati

    5. (bissig sein) biti popadljiv sich beißen Farben: tepsti se
  • captō -āre -āvī -ātum (intens. glag. capere) skrbno, vneto za kaj grabiti, prijemati, po čem segati, hlastati, loviti, popadati kaj: captavi tua colla lacertis O., captare naribus auras V. po zraku hlastati, aquam hianti ore captantes H., captatus anhelitus oris O.; od tod pren.: c. sermonem Pl. ali sonitum aure L. prisluškovati; occ. loviti, prežati na koga, na kaj: laqueis feras V., leporem et gruem H., muscas Suet.; pesn.: captatam saepe... adspicit Hesperien O. dihtivo, zaželeno, iskano.

    2. pren.
    a) hlepeti, hrepeneti, koprneti po čem, želeti si česa, iskati kaj, gnati se za čim, poganjati se za kaj: c. assensionem, plausus Ci., occasionem Ci. čakati (ugodne) priložnosti, misericordiam Ci., solitudines Ci. poiskati, cenas divitum Petr., variis c. ominibus Suet. hoteti izvedeti; pesn.: prendique et prendere captans O., quid me dente captas laedere Ph. poskušaš.
    b) (po)skušati koga ujeti, zase pridobiti, premamiti, prevarati: caute mihi captandum est cum illo Pl. (= captandus est ille), me impudicitiai captas Pl. dokazati mi hočeš nesramnost, te captare vult Ci., insidiis hostem c. L., gens captata (sc. ad foedus) Philippo L., verba c. Icti. sofistično razlagati, captabunt in animam iusti Vulg. bodo zalezovali duše pravičnikov.
    c) zalezovati kaj, prežati na dediščino, dediščino loviti, nezakonito doseči nasledstvo: c. testamenta H., Sen. ph., hereditatem Ulp. (Dig.), aut captantur aut captant Petr. so ali zalezovani ali pa zalezujejo (dediščino), c. aliquem Mart., Iuv., Plin. iun. dediščino loviti pri kom. — Dep. soobl. captor -ārī: Aug.
  • catch*1 [kæč]

    1. prehodni glagol
    ujeti, zgrabiti, uloviti; zasačiti; dohiteti; očarati (at, in pri)
    presenetiti; zamrzniti

    2. neprehodni glagol
    prijemati, zgrabiti; zatakniti se; vneti se (ogenj)

    to catch s.o. bending zasačiti koga
    to catch s.o. a blow udariti koga
    to catch one's breath zadrževati dih
    to catch one's foot spotakniti se
    to catch (a) cold prehladiti se
    to catch a crab pregloboko z vesli udariti
    to catch fire vžgati se
    to catch a glimpse of s.o. bežno koga zagledati
    to catch the idea (ali point) razumeti, doumeti, zapopasti misel
    to catch hold of s.th. polastiti se česa, prijeti kaj
    to catch it biti kaznovan
    catch me! nikakor ne! še na misel mi ne pride
    to catch s.o. napping zasačiti koga, ko ne opravlja svojega dela
    to catch the Speaker's eye dobiti besedo (v parlamentu)
    to catch a Tartar izkupiti jo
    sleng you will catch it! ti bom že pokazal!
  • clutch1 [klʌč]

    1. prehodni glagol
    prijeti, zgrabiti, pograbiti
    tehnično sklopiti

    2. neprehodni glagol (at)
    prijemati, držati se česa

    to clutch at a straw prijeti se vsake bilke
  • comprehēnsō -āre (intens. glag. comprehendere) (z vso močjo, na vso moč) prijemati, objemati: Quadr. ap. Prisc.